Nesporno vsak objekt z obnovo pridobi svojo nepremičninsko vrednost in vsekakor »lepoto«, koliko pa prispeva k zmanjšanju rabe fosilnih energentov za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode, ostaja skrivnost projektantov in upraviteljev objekta in vsakega uporabnika posebej.

Nesporno znano dejstvo je, da z gradbeno obnovo stanovanjske enote lastniki zmanjšajo porabo energije od 20 do največ 30 odstotkov. Nimam vpogleda v pripravo posameznih projektov, dvomim pa, da je izdelan izračun gradbene fizike za posamezni pristop k projektu.

Torej ostajajo porabniki energentov isti, saj običajno k izdelavi gradbene obnove ne sodi obnova kotlovnice in menjava fosilnega energenta za trajni energetski vir (obnovljivi energetski vir). Prav tako ostaja enak energetski vir za pripravo tople sanitarne vode (elektrika za električne bojlerje ali lokalni toplovod). Tako z »energetsko obnovo« nismo skoraj ničesar naredili za manjšo porabo fosilnih energentov (razen tistih odstotkov, pridobljenih z gradbeno obnovo).

Zato bi vaš članek potreboval nadaljevanje o rabi energije; z veseljem vam tudi pokažemo stanovanjski objekt na Jesenicah, kjer so se odklopili od mestnega toplovoda in pokrili investicijo v lastno toplotno črpalko za pripravo tople sanitarne vode v skoraj dveh letih. Prav tako vam lahko pripomoremo z našim vpogledom na energetsko neodvisnost posameznega naselja, občine, regije in tudi države.

Gradbena obnova objektov ima seveda pozitivne učinke, ne daje pa tistega, kar bi želeli, to je energetske neodvisnosti cele države, saj je to le en segment, ki vpliva na manjšo porabo energije, ne more pa nadomestiti rabe fosilnih energentov in zato tudi ne more bistveno vplivati na zmanjšanje toplogrednih emisij.

In še: gradbena obnova v ničemer ne izboljšuje klime oziroma počutja v stanovanjskih enotah, saj z njo delamo »konzerve«.

Božo Dukić, Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (www.zens.si)