Zelena točka je trgovina, ki prodaja predvsem pridelke s shemo kakovosti sveža zelenjava iz integrirane pridelave. Svoj prodajni nabor pa dopolnjuje tudi z drugimi pridelki in izdelki, ki so prav tako certificirani: ekološki pridelki in izdelki ter slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.

Lažji dostop do lokalne in sveže zelenjave

Predsednik skupine Skupine vrtovi panonski mag. Denis Topolnik je ob prvi obletnici trgovine Zelena točka v Ljubljani povedal: »Za odprtje trgovine v Ljubljani smo se odločili predvsem zato, ker smo želeli potrošnikom omogočiti lažji dostop do lokalne in sveže zelenjave, pridelane na integrirani način, saj je po tovrstni zelenjavi tudi vedno večje povpraševanje. Potrošniki se vedno bolj zavedajo pomembnosti zdravega načina življenja in zdrave prehrane, ki temelji na rednem in zadostnem uživanju zelenjave. Vendar je zelo malo takšnih prodajaln, kjer bi na enem mestu dobili toliko domače ponudbe s slovenskih kmetij.«

V Sloveniji imamo nizko stopnjo samooskrbe z zelenjavo, ki se še zmanjšuje, opazna pa so tudi velika med letna nihanja, predvsem zaradi sprememb v obsegu pridelave. V letih od 2009 do 2013 se je gibala med 30 in 37 odstotkov. V letu 2013 je bila stopnja samooskrbe pod povprečjem zadnjih petih let in je bila ocenjena na 33 odstotkov (povprečje zadnjih petih let je 35 odstotkov). V Slovenijo uvozimo največ čebule, paradižnika in solatnic. Nasprotno od samooskrbe pa se poraba zelenjave povečuje. V primerjavi z začetkom stoletja (2001 do 2005), smo v letih od 2008 do 2012 porabili v povprečju za petino več zelenjave. Poraba sveže zelenjave pa je bila večja za okoli 15 odstotkov. V letu 2013 je prebivalec Slovenije porabil 98 kilogramov zelenjave, od tega je bilo 73 kilogramov sveže zelenjave.

Integrirana pridelava zelenjave v Sloveniji

Integrirana pridelava kot shema kakovosti z zahtevnejšimi pogoji pridelave je med pridelovalci dobro sprejeta in potrošniki po tovrstnih pridelkih vedno pogosteje povprašujejo. Predvsem na področju pridelave sadja in zelenjave je integrirana pridelava na tržišču postala skoraj zahtevani standard. V Sloveniji smo integrirano pridelavo začeli uvajati v letu 1991. Prvi poskusi so bili zasnovani v sadjarstvu, pozneje pa se je takšna pridelava razširila še na vinogradništvo in pridelavo zelenjave. Od leta 2004 je vzpostavljen tudi sitem integrirane pridelave poljščin.

Za integrirano pridelavo zelenjave, ki je v celoti tudi tržna, je za obdobje od 2004 do 2010 značilna stabilna raven števila vključenih kmetij in obsega proizvodnje (največ 439 pridelovalcev leta 2006, najmanj 331 pridelovalcev leta 2009, okoli 1000 hektarov. Leta 2011 je bilo v kontrolo integrirane pridelave zelenjave vključenih 977 hektarov ali 65 odstotkov celotne tržne pridelave zelenjave, v kontrolo ekološke pridelave zelenjave pa 148 hektarov ali 10 odstotkov vse tržne pridelave zelenjave. Konvencionalna tržna pridelava zelenjave je obsegala 372 hektarov ali 25 odstotkov površin.

Promocije in tematski dnevi

V okviru projekta promocije zelenjave iz integrirane pridelave so izvedli številne sezonske tematske dneve, promocije in akcije. Vsak tematski dan, promocija ali akcijska ponudba ponuja potrošnikom možnost, da najde nekaj zase. Obiskovalci se lahko razvajajo s številnimi kulinaričnimi dobrotami in prigrizki: kuhanje in priprava hrane v živo, pokušine solat, namazov, napitkov itd. Pomembno je tudi sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami in zavodi, katerim omogočijo, da se lahko predstavljajo na dogodkih Zelene točke (invalidi izdelujejo voščilnice, dijaki srednje gostinske in kuharske šole ter študentje gostinstva pripravljajo hrano v živo, glasbeni nastopi).