Pomembno je, da gredo dijaki po končani šoli sicer po znanje še kam drugam, a se lahko nato vrnejo v Zasavje, kjer so zanje delovna mesta in prihodnost, pravi Bizjakova. »Dijaki tehniške šole se uveljavljajo v podjetjih in samostojno in tudi oni bodo nosilci razvoja,« je prepričana. Letos so tako prvič izvedli tudi konferenco TRiii o ustvarjalnosti in inovativnosti v tehniškem izobraževanju. Nanjo so povabili predstavnike drugih tehniških šol, delodajalce in področne politike, da bi skupaj začrtali smernice tehniškega izobraževanja, ki predstavlja most z gospodarstvom. »Inovativnost in hkrati uporabnost znanja dijakov tehniških šol je treba nujno prepoznati in uporabiti že na srednješolskem nivoju,« poudarja Bizjakova.
Za prakso ni težav
Opozoriti želijo tudi na potencial dijakov, ki se lahko, če ni negovan, hitro izgubi. Že v srednji šoli je treba prepoznavati talente in jih povezati z delodajalci, četudi ne gre za megalomanske projekte, je prepričana sogovornica. Dijaki bi namreč tudi z manjšimi projektnimi nalogami spoznavali delovne organizacije, v nekaterih primerih pa bi od tega lahko imelo neko drobno korist tudi podjetje, ocenjuje Bizjakova. »V skupnem seštevku bi takšno sodelovanje pomenilo ogromno,« še poudarja.
Zdaj se sicer dijaki z delodajalci spoznavajo v okviru praktičnega usposabljanja z delom in z zagotavljanjem praktičnega pouka v Trbovljah kljub slabim razmeram v gospodarstvu na šoli nimajo težav. Celo več, ravno tu nastajajo nastavki za kakšno drugo sodelovanje delodajalcev z dijaki, pravi ravnateljica. To je tudi razlog, da dijake zaključnih letnikov spodbujajo k inovativnosti. »Ne želimo, da bi bile zaključne naloge izpit, ki ničemur ne služi,« k uporabnim projektom, pri katerih morajo dijaki tudi sami raziskovati in se učiti stvari, ki jih učni program ne zajema, teži Bizjakova.
Tako so denimo letos razvili napredno spletno učilnico, aplikacijo za pomoč pri vajah endogenega dihanja, večfunkcijski traktorski plato, nadstrešek za zaščito vozil, ki se lahko veže zaporedno, in podobno. Amon Stopinšek, ki je razvil napredno spletno učilnico, pojasni, da je zasnovana tako, da računalniški program uporabniku priporoča gradivo glede na njegove učne značilnosti. Spletno aplikacijo so prijavili na razpis Inovacije Zasavja 2014, uvesti pa jo želijo tudi v šolski sistem, sprva na domači šoli, kjer jo že testirajo dijaki dveh različnih letnikov.
Več priložnosti drugje
Inovativna sta bila tudi Tjaš Ardelja in Semir Mujić, ki sta razvila aplikaciji za pomoč pri vajah endogenega dihanja, ponekod že priznani metodi zdravljenja. »Aplikacija uporabniku pomaga pri osredotočenosti in pravilnem izvajanju vaj,« pojasnjuje Mujić, ki konkurence na spletu še ni zasledil, zato bo aplikacijo skušal prodati, sicer pa jo bo objavil brezplačno. Pomembno je, da ne bo ostala v zaključni nalogi, pravi mladi tehnik računalništva, ki ga sicer bolj kot domača regija mika tujina.
A kljub vsemu so dijaki z domačimi delodajalci in njihovim odnosom do mladih zadovoljni, čeprav se že zdaj zavedajo, da jih v drugih regijah čakajo nekoliko višje plače. »Je pa res, da se moraš drugam voziti. V tem primeru je vse odvisno od dolžine delovnika in urnika,« je povedal strojni tehnik Andraž Klančišar, ki pa bi vendarle najraje ostal v Zasavju, saj tam pozna veliko ljudi. »Če se s sodelavci dobro razumeš, lahko tudi več dosežeš,« meni.