V letu 2014 je le pet (avtokampi, druga oskrba z jedmi, restavracije, igralnice in druge športne dejavnosti) od dvanajstih skupin dejavnosti v gostinstvu in turizmu poslovalo z dobičkom, vse druge z izgubo, kaže analiza, ki jo je pripravila Turistično-gostinska zbornica, v podatke pa niso zajeti samostojni podjetniki in družbe, ki niso oddale bilance stanja in uspeha. Znova so največji minus pridelali hoteli, kar 62,3 milijona evrov (predlani 26,6), sledijo jim okrepčevalnice (7,3 milijona evrov), največ neto čistega dobička pa so ustvarile igralnice, in sicer 3,6 milijona evrov.
Stari grehi hotelirjev
Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, pravi, da pretežni lanski del izgube hotelov ni posledica slabega tekočega poslovanja. »Trenutno v hotelskih podjetjih poteka faza čiščenja bilanc, ki se nanaša na dolgoročne naložbe in naložbene nepremičnine iz preteklosti. Razlog za visoko izgubo so torej odpisi, prevrednotevalni odhodki in drugi finančni odhodki. Kar 40 odstotkov vse lanskoletne izgube je posledica prodaje dela premoženja ene hotelske družbe. Zaradi nevlaganj v osnovno dejavnost, ki traja že daljše časovno obdobje, pa se nekoliko slabšajo tudi rezultati osnovne dejavnosti,« je pojasnil.
Kazalnik kratkoročni koeficient, ki kaže na splošno likvidnost, je v hotelirstvu skromen (0,52 – povprečje gospodarstva je 1,19), koeficient zadolženosti pa visok (0,61). Jamnik takole razloži razloge: »Sistematično izčrpavanje hotelirske dejavnosti poteka že od leta 2000. S takratnih 60 odstotkov financiranja z lastniškim kapitalom dejavnosti hotelirstva je ta delež do danes padel na le še 40 odstotkov. Tudi v obdobju pred gospodarsko in finančno krizo, torej pred letom 2008, je ob dokaj visoki stopnji rasti prihodkov finančna moč oziroma delež lastniškega kapitala v hotelirstvu padal. Tako na kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost hotelskih podjetij v veliki meri vplivajo odpisi in prevrednotevalni odhodki ter zgrešene finančne dolgoročne naložbe iz preteklosti, ki jih je treba servisirati.«
Bolj se polnijo cenejši prenočitveni objekti
Lani je v Slovenijo prišlo štiri odstotke več (3,5 milijona) turistov kot leto prej, a to očitno ne vpliva na poslovanje turističnih podjetij. Več turistov – več izgube. Kako to, smo vprašali direktorico Turistično-gostinske zbornice Majdo Dekleva. »Število gostov ni premosorazmerno s prihodki v dejavnosti. Vprašanje je struktura gostov, po kakšni ceni je mogoče prodati storitve in v katerih nastanitvenih obratih je najvišja rast. Na poslovni rezultat vplivajo tudi krediti, amortizacija.« Po podatkih državnih statistikov so lani največjo rast nočitev turistov doživeli cenovno najugodnejši nastanitveni obrati; mladinski hoteli trinajstodstotno, zasebne sobe in apartmaji sedemodstotno, medtem ko je v hotelih prenočevalo le odstotek več gostov kot v letu 2013. To kaže, da je Slovenija zanimiva za turiste s plitvejšimi žepi, ki pri nas ostanejo razmeroma kratek čas. Domači gostje so lani v turističnih nastanitvenih objektih prenočili povprečno 3,1-krat, tuji turisti zgolj dvainpolkrat. Zdraviliške občine v tem pogledu dosegajo najboljše povprečje; pri njih so bili turisti povprečno 3,7 dneva, v Ljubljani pa prespali manj kot dvakrat.
Več družb, manj zaposlenih
Lani je (brez espejev) v dejavnosti gostinstva in turizma poslovalo okoli tri tisoč družb, kar je slabih pet odstotkov vseh gospodarskih družb v državi. Največ, 1074, je restavracij in gostiln, sledijo strežba pijač, okrepčevalnice in podobni obrati ter hoteli, ki jih je 349. Število družb v dejavnosti gostinstva in turizma se je lani povečalo za 5,5 odstotka, število zaposlenih pa le za dobra dva odstotka. To kaže na drobljenje dejavnosti in na to, da so nove predvsem majhne družbe brez zaposlenih ali z malo zaposlenimi. Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v hotelirstvu, igralništvu in potovalnih agencijah, povečalo pa v okrepčevalnicah in obratih za strežbo pijač. Osip zaposlenih v hotelirstvu gre pripisati oddajanju nekaterih del (čiščenje) zunanjim podjetjem. »V igralništvu k zmanjšanju števila zaposlenih sili tudi rezultat poslovanja nekaterih igralnic in igralnih salonov, v agencijah pa vse več internetnega poslovanja.« Povečanje števila zaposlenih v okrepčevalnicah in strežbi pijač gre na račun osipa študentskega dela, odkar morajo delodajalci zanj plačevati tudi prispevke.
