Matematiki bodo tudi v prihodnje dobro zaposljivi. Tako je pokazala analiza ankete, ki so jo opravili na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem, v kateri je med 20. marcem in 1. aprilom letos prek spletne ankete sodelovalo 150 podjetij od 850 nagovorjenih. Raziskavo so izpeljali v sodelovanju s podjetjema Arhea in Trescon. Ugotovitve se ujemajo s splošnim trendom v Sloveniji, da podjetja v večini primerov povprašujejo po kadrih tehničnih smeri, kamor sodijo tudi matematiki, in manj družboslovnih.

Z raziskavo so želeli ugotoviti, kako je z zaposljivostjo, kompetencami in potrebami po matematikih v Sloveniji, saj so na primer na konferenci Executive Search v San Franciscu opozorili, da bo v ZDA na primer trg dela šele čez 13 let lahko ponudil dovolj strokovnjakov programov STEM (Science, Technology, Engeneering, Matematisc – znanstveniki, tehnologi, inženirji in matematiki), kot jih gospodarstvo dejansko potrebuje. Do takrat bo teh profilov premalo.

V Sloveniji zaposlujejo matematike predvsem v finančni in zavarovalniški dejavnosti, kjer matematike splošne smeri ter smeri ekonomija in finance zaposlujejo predvsem kot aktuarje, analitike in v IT kot programerje in informatike. Podjetja, ki že zdaj zaposlujejo nekaj matematikov, jih bodo tudi v prihodnje, zanimanje za sodelovanje z njimi pa kažejo tudi v predelovalnih in proizvodnih dejavnosti ter na področju IKT. Zaposlili bi jih predvsem na delovnih mestih razvojnika, programerja, informatika in analitika, pa tudi na vodstvenih položajih, jim pa dejanske potrebe po njih še niso jasne.

Matematike zaposlujejo predvsem srednje velika podjetja, majhna jih ne z argumentom, da dajejo prednost drugim profilom, ker jih potrebujejo bolj, je pa tudi res, da raziskava ni zajela zagonskih podjetij, kjer pa je zaposlitev matematikov več.

Podjetja, ki so zaposlila matematika po letu 2010, so jih zaposlila na delovnih mestih aktuar, analitik in tudi na vodstvenih položajih. Kot glavno prednost profila so v podjetjih navedli analitično razmišljanje, medtem ko pogrešajo znanja s področja ekonomije in financ pa tudi komunikacijske in vodstvene sposobnosti ter delo v timu. Podobno razmišljajo tudi v podjetjih, ki jih zaposlitev matematika zanima, a nimajo še nobenega v svoji sredini. Od matematikov pričakujejo tudi poznavanje in razumevanje tržne logike in ekonomike, znanje sintetiziranja in vodenja projektov.

Podjetja zato fakultetam svetujejo, naj matematiki osvojijo več praktičnega znanja ter se izobražujejo tudi na področju ekonomije, IT, krepijo komunikacijske sposobnosti, drugačne načine razmišljanja ter vodstvene kompetence, česar na fakultetah še vedno ne postavljajo v ospredje.

Nekoliko večje razlike med podjetji, ki že zaposlujejo matematika, in med podjetji, ki ga ne, se kaže pri posebnostih specifičnih kompetenc. Prva namreč pričakujejo sposobnosti uporabiti prave matematične kompetence, druga pa sposobnost iskanja novih informacij in njihovo umeščanje v stroko in predmet dela. jpš