Kot pojasnjuje sekretarka novomeškega območnega združenja Rdečega križa Barbara Ozimek, je neposredno nakazilo nekomu, ki mu želimo na tak način pomagati, podvrženo davku, če se ne izvede prek katere od humanitarnih organizacij. »Na našem območju imamo kar nekaj ljudi, ki vsak mesec ali pa enkrat na leto prek našega združenja dajejo večje zneske za pomoči potrebne. In pri tem resnično ves denar dobi izbrana družina ali posameznik. Zato spodbujamo ljudi, naj darujejo prek humanitarnih organizacij,« dodaja Ozimkova.
Denar sam odnese družini
Omenjeni župan pravi, da je njegovo plačilo za opravljanje županske funkcije v vsakem primeru že obdavčeno, preden ga dobi na svoj račun, nato pa sam plača še dohodnino. »Res ne želim nobenih posrednikov. Družino, ki ji potem namenim denar, izberem sam. In ko pride denar v prave roke, si s tistim pogledom in iskreno zahvalo trikratno poplačan za svoje dejanje,« pravi. Doslej je različnim družinam podaril štiri županska nadomestila po 1130 evrov, še dve čakata na prejemnike. Kot pravi, si tudi nikoli ne obračunava kilometrine, dnevnic, malice. V članku pa ne želi biti niti imenovan, saj noče, da bi njegovo dobrodelnost občani razumeli kot reklamo.
Na Finančni upravi Republike Slovenije pojasnjujejo, da če župan svojo neto plačo, torej po odbitku davkov in prispevkov, podari drugi fizični osebi, ta dohodek pri prejemniku ni predmet obdavčitve z dohodnino. Po zakonu o dohodnini se namreč za dohodek ne šteje darilo, prejeto od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
Prejem darila se sicer obdavčuje po zakonu o davku na dediščine in darila. Če znesek darila ne preseže 5000 evrov, ni predmet obdavčitve. Se pa vrednosti daril, prejetih od istega darovalca v enem letu, seštevajo. Če je znesek višji, mora tako fizična oseba vložiti napoved o prejemu darila, sicer se kaznuje z globo od 210 do 1200 evrov. Ne glede na to, ali je darovalec pravna ali fizična oseba, pa obdavčitvi ne podleže zbiranje denarnih sredstev prek humanitarnih organizacij ali dobrodelnih ustanov, dodajajo na finančni upravi.
Županova plača za osem javnih delavcev
Županova dobrodelna gesta torej ni sporna, če ne gre za večje zneske. Smo pa na skrajnem severovzhodu Slovenije našli še enega nepoklicnega župana, ki se je odpovedal svoji plači, in sicer v dobrobit občine. Podjetnik Robert Ščap, župan občine Kobilje z enim samim naseljem, v katerem živi 570 ljudi, se je odločil za brezplačno županovanje, denar, ki bi ga prejemal za opravljanje županske funkcije, pa občina namenja za javna dela.
»Na leto to znese okrog 16.000 evrov, s tem denarjem smo lahko dodatno zaposlili osem javnih delavcev,« pravi Ščap. Tudi vseh sedem svetnikov je dobrodelnih, eni sejnine namenjajo raznim društvom, drugi šolskim projektom ali pa dobrodelnim akcijam.
