Porsche. Več kot ime, več kot le neki simbol. Ikona športnosti in dinamike, a tudi tehnične inovacije. Temnega madeža zaradi sodelovanja z nacisti se ustanovitelj znamke Ferdinand Porsche nikoli ni mogel otresti, čeprav so ga v to prisilili okoliščine in čas, v katerem je deloval.
Ferdinand je bil rojen leta 1875 v takratni habsburški monarhiji v mestecu Vratislavice nad Nisou v današnji Češki. Najprej ga je bolj kot mehanika zanimala elektrika, obrti se je učil v očetovi delavnici, ljubezen do elektrike pa je pokazal tudi pri enem od svojih prvih avtomobilov, ki je imel električni pogon na vsakem kolesu vgrajen v platišče. Zaposlil se je v podjetju Lohner, ki je izdelovalo avtomobile za habsburški dvor Franca Jožefa I. V času svoje kariere je imel opravka z različnimi monarhi, diktatorji in samodržci. Deloval je v času, ko so svetovno politiko vodili taki ljudje, ker pa je bil vedno odvisen od zunanjih virov financiranja, se zbliževanju z vodilnimi ni mogel izogniti.
Stalin ga je povabil v Moskvo
Med prvo svetovno vojno je konstruiral motorje za vojaška letala in vlečna vozila za topove, po vojni je začel delati za podjetje Daimler v Stuttgartu. Med drugim je deloval tudi v mestecu Gmünd na Koroškem severno od Beljaka, kjer še danes stoji manjši muzej v njegovo čast. Svoje podjetje je ustanovil leta 1931 s sinom Ferdinandom Antonom Ernstom – delal je tudi v razvoju podjetij Zündapp in NSU.
Leta 1932 so ga za svoje potrebe želeli najeti Sovjeti, zato ga je Stalin povabil na obisk v Moskvo. »Sprva sem mislil, da je šlo za napako in vabila zato nisem resno jemal, ker se mi je zdelo enostavno nemogoče. A potem so mi dali jasno vedeti, da mislijo resno,« je kasneje pripovedoval Ferdinand Porsche, ki si je v Sovjetski zvezi ogledoval tovarne letal in avtomobilov. Ponudbe, da bi postal glavni inženir za razvoj avtomobilske industrije v tej državi, na koncu ni sprejel, a ne zaradi denarja, političnega prepričanja ali privilegijev, ki mu jih je Stalin ponujal. Bolj ga je skrbelo to, da ni govoril rusko, zaradi česar bi svoje ideje težko razložil odgovornim, tudi samemu Stalinu. »Po tehtnem premisleku sem moral to mamljivo ponudbo zavrniti. Kdo ve, kako bi se razpletlo, če bi ponudbo takrat sprejel,« je po drugi svetovni vojni razložil Porsche. Mogoče bi znani hrošč lahko postal sovjetski ljudski avtomobil.
Bogata dediščina
Po Stalinu je zelo kmalu z njim stopil v stik tudi Adolf Hitler, ki je želel prav to – ljudski avtomobil. Hitler je dal projektu volkswagen zeleno luč in na njegovo pobudo so v osrednji Nemčiji postavili tovarno za izdelavo tega avtomobila. Porsche je postal član nacistične stranke in užival vso podporo takratnega režima, za kar se je oddolžil tudi z razvojem vozil, ki niso bila tako miroljubna kot hrošč. Tanka tiger in tiger II ter lovec na tanke elefant nosijo njegov podpis. Pri razvoju ga ni toliko gnala ideologija kot tehnološki izziv, a ne glede na to je po drugi svetovni vojni padel v nemilost pri zaveznikih, saj naj bi po tehničnih zamislih takratnega režima v svojih tovarnah po tihem toleriral tudi ujetniško delovno silo. A takrat veliko prostora za ugovarjanje ni bilo. Nemški zgodovinar Hans Mommsen je o tem povedal: »Ali je Porsche razumel kriminalni značaj Hitlerjevega režima, verjetno ne bomo nikoli vedeli. A kolikor vemo, je deloval izključno na tehnološkem področju, ideologija ga ni zanimala.« Vseeno se je družine še dolgo držal negativen sloves, čeprav so proti Ferdinandu zavezniki opustili vse obtožbe. Njegov sin Ferry in tast Anton sta bila po vojni nekaj mesecev v zaporu v Franciji. Njegovo rodno mesto Vratislavice je pred dvema letoma ob protestu žrtev nacističnega režima prilagodilo razstavo v muzeju, kjer zdaj en oddelek govori tudi o njegovi povezanosti z nacisti, ne le o tehničnem napredku.
Ferdinandova dediščina ostaja bogata ne glede na ideologijo, saj je svetu avtomobilizma po svoji smrti leta 1951, ko ga je izdalo srce, zapustil ogromno tehnoloških rešitev, iz njegove zapuščine pa sta izšli dve podjetji – v Zuffenhausnu pri Stuttgartu ostaja tovarna avtomobilov, v Salzburgu pa eden največjih prodajalcev avtomobilov. Njegova misel »Lahko je spremeniti, veliko težje pa je izboljšati.« kljub sodobni tehnologiji velja še danes.
