Čas dopustov je pred vrati in na naših cestah je predvsem ob koncih tedna že mogoče opaziti vse več vozil s tujimi registrskimi tablicami. Slovenci smo prav tako precej dejavni cestni popotniki in bomo tudi v letošnjih poletnih mesecih gostje po vsej Evropi.

»Če smo slovenski vozniki doma nedisciplinirani in agresivni, smo v tujini pohlevne ovce,« smo pred časom zasledili mnenje, na podlagi katerega bi se dalo sklepati, da smo na tujih cestah zelo previdni. Pa je res tako? »Ljudje se odzivajo na konkretne razmere in to velja tudi za voznike. V bolj urejenih državah, kjer je strpnost do kršitev majhna, tudi naši vozniki varneje vozijo. Obenem je res, da se doma, v domači državi vsakdo počuti varneje, bolj pozna razmere, ve, kje in kdaj lahko razmeroma varno krši pravila in podobno,« meni prometni psiholog Marko Polič. A vsej previdnosti navkljub dodatna, še sploh v tujini, ni nikoli odveč – tudi zaradi tega, ker je nadzor vedno temeljitejši, kazni pa vedno višje.

Stvari ne puščamo na vidnih mestih

Za nekaj nasvetov o potovanju z avtomobilom v tujino smo se zato obrnili na AMZS, kjer poudarjajo, da pred odhodom vedno preverite veljavnost potovalnih dokumentov in dokumentov od vozila, če ne potujete z lastnim vozilom, priporočajo izdelavo dovoljenja za vožnjo tujega vozila, če se odpravljate zunaj meja Evrope, morate imeti s seboj mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga uredite na AMZS. Prav tako je obvezen pregled vozila, vseh njegovih tekočin, delovanja svetlobnih teles in akumulatorja, obrabljenosti brisalnikov, pnevmatik in zavor ter delovanja klimatske naprave. »Zelo pomemben je tudi načrt potovanja – ker je po celotni Evropi v poletnih mesecih največ zastojev ob sobotah, se izognite gneči s pravilnim načrtovanjem. Če uporabljate navigacijsko napravo, še pred odhodom poskrbite za najnovejše zemljevide,« je ob tem povedal Klemen Hren z AMZS, ki voznikom tudi svetuje, naj bodo ob vstopu v tujo državo pozorni na obvestilno tablo, kjer so navedene splošne posebnosti vožnje – hitrostne omejitve, uporaba dnevnih luči in podobno.

Ker se Murphyjev zakon »če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo« vse prevečkrat udejanji v praksi, je za vse, ki potujejo v tujino, priporočljivo skleniti članstvo AMZS, ki nudi veliko ugodnosti. Knjižico Mednarodna pomoč, ki zagotavlja pomoč in zaščito, lahko namreč kupijo le člani, če imate članstvo plus ali premium, pa je knjižica že sestavni del članstva. »Gre za občutek varnosti, ki te spremlja že, ko se z vozilom odpelješ od doma,« je dodal Hren, ob tem pa so pri AMZS opozorili še, da se pogosto dogaja, da »na pomoč« pride kdo, ki ga ni poslala ustanova, ki jo je voznik vozila v okvari klical. Zato vsem svetujejo, da pri operaterju poizvedo, kdo bo prišel na pomoč in tako dobijo približen opis, kakšne oznake mora imeti vozilo, ki bo prišlo na pomoč, običajno pa bo voznik tega vozila svojo istovetnost potrdil tudi z delovnim nalogom. Še vedno pa velja tudi, da poskrbimo za svoje stvari v vozilu in da jih v parkiranem vozilu ne puščamo na vidnih mestih.

Zelena karta marsikaj olajša

Ker nesreča torej nikoli ne počiva, se vam ta lahko pripeti tudi v tujini, zato ni napak natančno preveriti, če imamo v zvezi z zavarovanjem avtomobila vse urejeno, tako kot mora biti. Včasih je veljalo, da je nepogrešljiv dokument zelena karta, danes pa je seznam držav, v katerih ni obvezna, vedno daljši (vsa EU, Srbija, Makedonija, Švica...) in jo boste v nam sorazmerno bližnjih državah potrebovali le v BiH, Črni gori in Albaniji, na primer še v Turčiji, Rusiji... »Je pa zelena karta povsod priporočljiv dokument, saj so podatki o zavarovanju napisani na poenotenem mednarodnem obrazcu v tujem jeziku,« nam je povedal Luka Pušnik iz Zavarovalnice Triglav in dodal, da z zeleno karto vozniki izkazujejo veljavnost zavarovanja avtomobilske odgovornosti v primeru policijske kontrole in posredovanja podatkov o zavarovanju nasprotnemu udeležencu pri nesreči, olajša pa tudi uveljavljanje odškodninskega zahtevka.

Če se v tujini zapletemo v prometno nesrečo, moramo sicer postopati enako, kot če bi se zgodila pri nas, v nadaljnjem postopku pa je razlika v tem, v kateri državi je do nesreče prišlo. »Enostavnejši način za uveljavitev odškodnine je, če se je nesreča zgodila na območju držav sistema zelene karte med vozili, ki so registrirana v članicah EU, saj lahko oškodovanec uveljavlja svoj odškodninski zahtevek v Sloveniji pri pooblaščencu tuje odgovornostne zavarovalnice. Drugače je urejeno uveljavljanje odškodnine za škodo v Srbiji, BiH, Makedoniji ali Črni gori in jo je povzročilo vozilo, ki je registrirano v eni izmed naštetih držav. V teh primerih oškodovanec odškodnine ne more uveljavljati v Sloveniji, pač pa le pri odgovornostni zavarovalnici oziroma v državi kraja prometne nesreče,« je še pojasnil Pušnik in dodal, da v primeru poškodbe, ki jo krije kasko zavarovanje, ni pomembno, kje se nam je nesreča pripetila. Če ni soudeležencev, so za prijavo škode dovolj le fotografije kraja dogodka in vozila, v primeru soudeležencev pa so potrebne fotografije in izpolnjeno evropsko poročilo. »Ob tem želimo opozoriti voznike na težave, ki jih imajo lahko s poškodovanim vozilom pri prehodu državnih meja. Obmejni organi lahko zahtevajo pojasnitev nastanka poškodb na vozilu, kar je brez zgoraj navedenih dokazov oteženo. Zato je najbolje v takem primeru predložiti zapisnik policije,« je še povedal Luka Pušnik.