»Znova lahko normalo treniram. Spet sem bil bolan. Doma se me dotakne vse, kar moji trije malčki prinesejo iz vrtca. Šele pred dnevi sem končal terapijo z antibiotiki,« so bile prve besede Janija Brajkoviča, potem ko smo ga v nedeljo popoldne povsem naključno ujeli med treningom skozi Selško dolino tik pred Škofjo Loko. Belokranjca, ki je do zadnjih uspehov Simona Špilaka držal sloves najboljšega slovenskega kolesarja vseh časov, je težko ujeti. V tej sezoni je razpet med Slovenijo in ZDA, vozi za ameriško UnitedHealtcare. V naslednjem tednu bo njega in ekipo videti tudi Po Sloveniji in glede na zadnje prijave bo prvi zvezdnik dirke. Nič zato, če njegova največja zmaga na kriteriju Dauphine jutri beleži peto obletnico. Za seboj ima epsko športno zgodbo. Vse od trnja do zmag, od veselja do solza. Če kdo, si prav on zasluži, da ga Fortuna malce bolj vzame pod svoje okrilje in se vrne na stare šampionske tirnice. Etape Po Sloveniji so kot nalašč za kolesarja njegovega kova. »Trasa mi je všeč. Sem motiviran. Verjamem, da bodo prišli boljši časi,« si vtira optimizem. Naključje je, da smo ga ujeli ravno v Škofji Loki, kjer je pred tremi leti naredil odločilno potezo za zmago na dirki Po Sloveniji, čeprav je imel naslednji dan v Ljubljani še veliko dela z Italijanom Pozzovivom. To je zadnja slovenska zmaga. Po tistem je odpeljal zgodovinski Tour (9. mesto), a to je bil tudi začetek niza nesreč in nezgod ter nesrečnih naključij, ki se ga še držijo tudi letos.

Brajkovič je v ameriški ekipi znova našel sproščenost in veselje, ki ga je v Astani zelo pogrešal. V krogu sotekmovalcev se znova počuti kot del širše družine. V ameriški ekipi so s sklenitvijo pogodbe z Janijem Brajkovičem in štirimi Italijani želeli dobiti povabilo, na katero od velikih tritedenskih dirk, a niso uspeli prepričati organizatorjev italijanskega Gira in niti španske Vuelte. Ekipa sloves še gradi. Vrhunec je bila 10. dirka Po Kaliforniji, največja v ZDA v času italijanskega Gira. Brajkovič je kot udarni mož za vrh skupnega seštevka končal na 20. mestu. Zanj skromno. »Na dirko sem prišel dobro pripravljen. Žal sem v odločilni etapi naredil taktično napako. Bil sem na začelju kolone ravno v trenutku, ko je nekaj ekip začelo narekovati visok ritem. Skupino sem sicer ujel, a pokuril toliko energije in to plačal na koncu. Žal. Moja napaka,« je opisal še eno trpko izkušnjo v nizu številnih, ki mu v zadnjih letih grenijo športno življenje. Glede teh lahko omenimo še padec na dirki Ruta del Sol, močan prehlad na mednarodnem kriteriju na Korziki konec marca. Zadnje težave, povezane z nasledniki, je tudi že omenil. »Ne morem se paziti, čeprav vem, da sem občutljiv za vsak virus. Lepo je doma z mojimi malčki. Vedno težje je odhajati od doma,« opiše srčne družinske težave.

Belokranjec je tudi resno razmišljal, da bi nastopil na današnjem državnem prvenstvu v vožnji na čas, s katerim se na trasi BTC–Domžale začenja 34. kolesarski festival Franja. Ni se odločil. V ospredju bo boj med junakom Gira Janom Polancem, Janom Tratnikom, ki bo zastopal Slovenijo v tej disciplini na evropskih igrah v Bakuju in branilcem naslova Gregorjem Gazvodo, ki bo v boju z uro lovil že šesto zvezdico. Za uvod bo mednarodna preizkušnja kolesark za nagrado Ljubljane s prvo favoritinjo Belgijko Ann Sophie Duyck, ki je na lanskem SP v tej uri kolesarske resnice osvojila peto mesto. Ob nekdanji svetovni prvakinji Nemki Hanki Kupfernagel in najboljši članici kluba gostitelja BTC City Poljakinji Eugenie Bujak in lanski zmagovalki Martini Ritter ima poseben motiv najboljša Slovenka Polona Batagelj, ki je v izvrstni formi. mm