Približno 50 hiš v Tomačevem, ki so črne gradnje, včeraj le ni ostalo brez elektrike, čeprav naj bi jim po podatkih Mestne občine Ljubljana grozil odklop. Stanovalci, ki v Tomačevem stanujejo že več desetletij, so si sedaj nekoliko oddahnili, vendar niso povsem mirni, ker ne vedo natančno, ali se bodo z elektriko smeli napajati, vse dokler bodo lahko legalizirali svoje domove in si uredili legalne električne priključke.
Na ministrstvu za okolje in prostor, znotraj katerega deluje gradbena inšpekcija, so pojasnili, da njihov inšpektor včeraj v Tomačevo ni prišel odklopit elektrike, temveč je zaradi razjasnitve okoliščin poskušal ugotoviti, na kakšen način so tamkajšnji nelegalno zgrajeni objekti priklopljeni na javno električno omrežje. Enako so nam povedali tudi v Elektru Ljubljana. Ker torej inšpektor še ni odločil o samem odklopu, na inšpektoratu ne morejo odgovoriti na vprašanje, do kdaj bo elektrika v domovih tamkajšnjih stanovalcev.
Inšpektorat so zaprosili za odlog
Na odločitev inšpektorata pa lahko vpliva predlog za odlog izvršbe inšpekcijskega ukrepa, saj so na ministrstvu povedali, da so prejeli takšno vlogo ene izmed inšpekcijskih zavezank. Na Mestni občini Ljubljana pa so dodali, da so se na včerajšnjem sestanku z lastniki tomačevskih črnih gradenj dogovorili, da bosta dva predstavnika stanovalcev zbrala podpise preostalih sosedov in da jih bodo priložili prej omenjeni vlogi za odlog izvršbe.
Odlog inšpekcijskih ukrepov omogoča člen 156.a zakona o gradnji objektov, v primeru ko inšpekcijski zavezanec ali druge osebe dejansko in neprekinjeno bivajo v nelegalni gradnji in nimajo v lasti ali posesti drugega primernega stanovanja po merilih, ki jih določa stanovanjski zakon, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. Zagotovili so, da bo gradbeni inšpektor vlogo preučil in o njej odločil v zakonskem roku. Če bo inšpektor vlogi ugodil, zakon dovoljuje odlog za največ pet let.
Legalizacija ne bo povsem enostavna
Ker so menili, da jih televizijska poročila v sredo niso prikazala pošteno, so bili stanovalci včeraj nezaupljivi do medijev in uradnih izjav niso želeli dajati. Neuradno pa so poudarili, da nikakor ne pričakujejo, da bi jim država ali občina kar koli dajali brezplačno, saj da elektriko redno plačujejo in da bi se želeli legalno priklopiti na električno omrežje, a tega ne morejo storiti, ker ne morejo legalizirati svojih domov.
Legalizacije jim zakonodaja za zdaj še ne dovoljuje. Ker črne gradnje stojijo pretežno na zemljišču mestne občine, bodo morali lastniki hiš najprej odkupiti parcele. Nato bodo morali počakati, da vlada potrdi spremembe uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in da občina spremeni občinski prostorski načrt, da bo na tem območju dovoljeval stanovanjsko gradnjo. Občinski prostorski načrt naj bi ljubljanski mestni svetniki potrjevali konec letošnjega leta. Predlog novelirane uredbe pa je po besedah ministrstva za okolje in prostor že uvrščen v postopek sprejema na vladi. Na ministrstvu so dodali, da bodo stanovalci nato morali pripraviti še projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in jih vložiti na upravno enoto, ki bo odločala o izdaji dovoljenj.
