Podobno kalvarijo doživlja Bovčan Vojko Vučič. Potem ko sta potresa leta 1976 in 1998 njegovo hišo poškodovala in so jo lahko obnovili, pa v tretje ni šlo. »Hišo bo treba porušiti in na istem mestu bomo zgradili novo. Upam, da se bo končno res premaknilo,« je dejal

Popotresna obnova se je lani zaradi zmanjšanja denarja iz proračuna s 5,5 milijona na 1,4 milijona evrov skorajda ustavila. Napovedi so bolj obetavne, saj naj bi vlada za nadaljevanje obnove letos namenila 4 milijone evrov, prav toliko tudi prihodnje leto.

»Trenutno je odprtih 13 gradbišč, načrtujemo pa, da bo njihovo število poleti zraslo na 25. Vzporedno na preostalih objektih, ki še čakajo na obnovo in novogradnje, potekajo pripravljalna dela, projektiranje in urejanje financiranja dela,« so povedali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer počasnost obnove opravičujejo z vrsto razlogov. »Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč in s tem tudi za popotresno obnovo so se zmanjševala. Največji izpad denarja je bil v letu 2014, ko je bilo treba gradnjo bistveno upočasniti.«

Nadomestna stanovanja plačuje država

Državna tehnična pisarna v Tolminu ima po neuradnih podatkih trenutno v obdelavi sto projektov, okoli 50 družin pa se pripravlja na organizacijo in izpeljavo del. Če bo dovolj denarja, bodo prihodnje leto te družine tudi vseljene v varne domove.

Zaradi gradbenih del je začasno iz domov izseljenih sedem posameznikov ali družin. Ti živijo v nadomestnih stanovanjih, ki jih zagotavljajo občine, stroške začasne namestitve pa jim skladno z zakonom krije država. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je največ težav pri financiranju. »Posledično niso izpolnjeni pogoji za sklepanje novih pogodb in odpiranje novih gradbišč. Poleg denarja iz državnega proračuna, ki ga je vsako leto manj, mora večina oškodovancev zagotavljati tudi lastna sredstva, kar pogosto zahteva ogromno prilagajanja pri projektiranju in iskanju raznih variant.«

Težave pa niso samo zaradi denarja, ampak tudi v visokih zahtevah standardov in slabem stanju objektov. Skoraj polovico stavb morajo zato graditi na novo. To zahteva od pretežno starejšega prebivalstva tudi ogromno prilagoditev. Dodatno obnovo zavlačujejo še neurejena lastniška razmerja in neurejeni katastri.