Kljub temu da so že od konca devetdesetih telenovele tudi del slovenskega načina življenja, so pri nas ustvarili le dve takšni nadaljevanki. Serijo Strasti, ki se je leta 2008 predčasno poslovila z naročniških zaslonov, a se vrača v vedno atraktivni poletni ponovitveni shemi nacionalne televizije, in Eno žlahtno štorijo, ki jo od letošnje pomladi vrtijo na Planet TV. Nadaljevanka počasi koraka proti koncu prve sezone, rezultati pa govorijo, da gre za neverjetno uspešnico.

Od Sužnje Isaure do reševanja TV Dnevnika

Čeprav bi lahko rekli, da so sorodnice ali predhodnice klasičnih telenovel, Mestece Peyton, Dallas, Dinastija…, navduševale slovensko občinstvo že od šestdesetih let, so skupaj z junaki pravih tipskih latinotelenovel Slovenke in Slovenci začeli trpeti leta 1988, ko so v sklopu takratnega nočnega programa na nacionalni televiziji predvajali brazilsko Sužnjo Isauro. Kljub dobri gledanosti zgodbe o brazilski deklini s plantaže, ki je postala prva zvezda telenovel tudi pri nas, je minilo skoraj deset let do argentinske serije o slepi Esmeraldi, ki naj bi jo v povprečju gledalo kar 76 odstotkov vsega TV-občinstva. In po Esmeraldi je minilo spet deset let, da so slovenski filmski in TV-avtorji posneli prvo slovensko telenovelo. Strasti so nastale na podlagi razpisa za daljšo nadaljevanko na TV Slovenija, takrat pod vodstvom Jožeta Možine, in so plod produkcije VPK. Nadaljevanka z nekaj več kot stotimi epizodami, kolikor naj bi jih posneli, a jih niso, je nastala v času, ko je TV Slovenija po vzoru TV-formatov, da se telenovelo predvaja pred večernimi poročili, reševala svoj TV Dnevnik pred visokimi ratingi 24 ur na Pop TV. A poskus je dokaj klavrno propadel. Čeprav serija ni bila nič slabša od južnoameriških, so daljinski upravljalniki ob natančni uri še vedno preklopili na poročila na Popu. Strasti so se poslovile tudi na vsesplošno javno zgražanje, da telenovele niso primerne za program nacionalne televizije. Tudi cena 13.000 evrov za posneto epizodo – v primerjavi s cenami kakšne mehiške limonade z dobro gledanostjo, tudi že okoli 300 evrov za epizodo – ni bila primerna za čas uravnoteženja nacionalne televizije. Pa še otroci in starši so ostali brez risanke v klasičnem terminu pred večernimi poročili.

Rekordne številke Ene žlahtne štorije

Povsem drugačna je zgodba Ene žlahtne štorije, telenovele ali romantične komedije z načinom produkcije telenovele, kot so jo poimenovali avtorji Vojko Anzeljc, Tomaž Grubar in Sašo Kolarič iz produkcijske hiše Mangart. Prva sezona s 45 deli, ki jih trikrat na teden predvajajo na Planet TV, se približuje počitnicam, nadaljevanje jeseni pa je že zagotovljeno. Če bo šlo po načrtih, naj bi gledali pet sezon. Odvisno od podatkov gledanosti. Trenutno za prihodnost ni skrbi. »Ena žlahtna štorija je dosegla in presegla naša pričakovanja. Kar 13 tednov imamo trend rasti gledanosti in prav prejšnji teden je Štorija dosegla največji delež gledalcev. V ciljni skupini nad desetim letom starosti smo imeli najvišji delež gledalcev in presegli 23-odstotno gledanost ,« je zadovoljen programski direktor na Planet TV Gorazd Slak.

Romantična telenovela, ki se dogaja v idiličnih Goriških brdih, je verjetno največji slovenski produkcijski televizijski projekt. Trije avtorji, trije scenaristi, trije režiserji, trije pisci dialogov, največji slovenski filmski studio, postavljen v eni izmed hal BTC na 1400 kvadratnih metrih, opremljen z vinsko kletjo, jedilnico, kuhinjo, spalnicami, spovednico in celo edino premično mrliško vežico v Sloveniji. Več kot 90 ljudi dela pri zgodbi o vdovcu Bertu, ki se po smrti žene Tonke ukvarja z njeno oporoko in svojimi štirimi hčerami ter njihovimi potencialnimi zeti in lokalnim župnikom.

Po besedah avtorjev so celotno produkcijo, od prve napisane črke do prvega predvajanja, spravili skupaj v manj kot štirih mesecih. Gre za povsem slovensko zasnovo in tudi nabor vlog je tipično slovenski. Ljubljančan, Italijan, Bosanec, Štajerec in župnik, ob domačih Brikah in Bricih seveda. »V vsaki nadaljevanki mora biti Bosanec. Ibro je tu, da malo poživi zadevo in doda nekaj bosanskega humorja, ki gre zelo dobro zraven,« je o nujnosti umeščenosti »foreštov« v kleno briško okolje pred začetkom serije pojasnjeval igralec Ranko Babić. Morda je prav zaradi te geografske pestrosti likov nadaljevanka prišla v veliko slovenskih domov. Da se je Štorija med gledalci že zasidrala v podzavesti, pa je prepričan tudi Matjaž Javšnik, ki pravi, da je resničen dokaz dobre gledanosti ta, da ga po desetih letih na ulicah in trgih ljudje ne prepoznavajo kot Izija iz TV-humoreske TV Dober dan, ampak so ga začeli ogovarjati s Smiljanom, likom iz Štorije.

Jezik je obupen, obisk Brd pa se povečuje

Če smo pri telenovelah navajeni na studijske sobane, v katerih se gnetejo, prepirajo, jokajo, umirajo in trpijo glavni protagonisti zgodb, s tem, da so redki kadri, v katerih posije pravo sonce, je že uvodna špica slovenske nadaljevanke videti kot najbolj prefinjen turistični oglas tipa »I Feel Goriška brda,« s helikopterskimi posnetki vinogradov, idiličnih briških gričkov, cerkva, zidov, gradov, torej spektrom resničnih turističnih destinacij, posejanih po Brdih. Zato tudi ni naključje, da so Brda postala priljubljena turistično-izletniška točka med gledalci, ki so jo tako kot domačini, sicer z rahlim zmrdovanjem nad nepopolnostjo briškega narečja, vzeli za svojo. Med nedavnim praznikom češenj so člani Planinskega društva Brda, ki vsako leto organizirajo pohod po briških gričih in dolinah, za svoje pohodnike pripravili pot po lokacijah snemanja Štorije. Gre za prvi primer v Sloveniji, da se lokacije s snemanja nadaljevanke tržijo tudi v turistične namene, podobno kot v svetu služijo s turizmom z nadaljevankami, kot so Seks v mestu, Igra prestolov, Da Vincijevi demoni... »Oznake poti smo začasno umaknili, vendar se pogovarjamo, da bi skupaj s turističnim društvom označili stalno pot po poteh Ene žlahtne štorije med Gredičem, Biljano in Kozano, ki so glavne tri zunanje lokacije. K nam so hodili iz raznih agencij za razvoj in razni ljudje, da bi tržili Brda, vendar takšne reklame, kot jo imamo s Štorijo, še nismo imeli,« pravi Bojan Bužinel iz Planinskega društva Brda. V turističnoinformacijskem centru Brda pravijo, da imajo ogromno klicev iz vse Slovenije in da bi si ljudje radi ogledali vasice, kjer snemajo nadaljevanko. In ne samo da pokličejo, tudi dejansko pridejo. Ob tem nastajajo tudi dokaj komične situacije. »Nedavno so bili tukaj ljudje, ki so si prišli ogledat, kje se snema nadaljevanka, in so spraševali, ali imamo kaj briškega vina, ki je zmešano s štajerskim,« so nam zaupali na eni izmed priznanih turističnih kmetij v Brdih. Mogoče so turisti s severovzhoda Slovenije mislili na vino štorija, ki sta ga skupaj zasnovali Vinska klet Goriška brda in televizijska hiša Planet. V obtoku je že prvih 10.000 steklenic bele in rdeče štorije, mešanic vin, ki temeljita na tradicionalnih in značilnih briških vinskih sortah.