Za zanimivo dogajanje na območju EU je poskrbel tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Med zadnjim nastopom pred kamerami je poudaril, da je ECB pripravljena močno povečati odkupe državnih obveznic v EU-območju, če se bodo začeli zahtevani donosi na državne obveznice ponovno dvigati previsoko. Na udaru so predvsem državne obveznice Italije in Španije, kjer smo v zadnjih dveh mesecih zabeležili skok zahtevanih donosnosti izpod odstotka na 2,3 odstotka. Kot zanimivost naj omenim, da se je zahtevana donosnost na nemške 10-letne obveznice dvignila na odstotek po tem, ko je še ne dolgo tega finančna javnost pričakovala občuten upad zahtevanih donosov v negativno območje, kjer kupci obveznic nemški državi dejansko plačujejo, da imajo lahko denar »parkiran« v njihovih obveznicah. Posledično občutne padce spremljamo v ETF-skladih, ki sledijo cenam državnih obveznic. Predstavnik iShares Euro Government Bond (IBGM) je od sredine aprila vlagateljem pridelal že 8-odstotno izgubo. Draghi je zbrane tudi opozoril, da bo po daljšem zatišju na obvezniških trgih mogoče znova računati na nekoliko povečano volatilnost gibanja cen.
Rdeči evropski trgi
Borzni indeksi v Evropi so v zadnjih dveh tednih v povprečju zabeležili 4,7-odstotni zdrs vrednosti (Nemčija –4,3 odstotka, Francija –4,83 odstotka, Velika Britanija –2,89 odstotka). Razloge za negotovost gre še vedno iskati v negotovi usodi Grčije. Ta pretekli petek ni vrnila prvega dela posojila Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Grki so se odločili, da bodo posojilo namesto po delih odplačali v celoti do konca junija, ko bi sicer morali poplačati zadnji del posojila. Nezmožnost odplačila jasno kaže, da Grki denarja preprosto nimajo. V začetku tekočega tedna so Grki posojilodajalcem predstavili nov načrt reform, ki pa so ga posojilodajalci v celoti gladko zavrnili. Sledil je opazen zdrs trgov, nato pa v sredo zjutraj preobrat. Po zapisih medijske hiše Bloomberg naj bi nemška kanclerka Angela Merkel nakazala, da bo nemška stran zadovoljna že z izpolnitvijo vsaj ene od zahtevanih reform. Korak Merklove kaže na veliko željo vodilnih v EU, da Grčija ostane znotraj denarne unije, hkrati pa daje Grkom ponovno večjo moč pri pogajanjih o obliki in velikosti reform. Morebitna izpolnitev zahtev Merklove bo Grčiji v začetku julija prinesla nov paket pomoči v višini dobrih 7 milijard evrov.
