A kljub temu še vedno ni mogoče z gotovostjo napovedati, ali bo najpomembnejše podjetje s seznama petnajstih, namenjenih prodaji, tudi dejansko prešlo v roke novega lastnika. Pred SDH je namreč nov krog usklajevanj s Cinvenom.
Kot so po včerajšnji seji sporočili iz SDH, so nadzorniki soglašali s ponudbo, ki so jo od potencialnega kupca prejeli 20. maja, ne pa (še) tudi s spremembami ponudbe, ki jo je Cinven poslal včeraj. Gre za dodatne pogoje, povezane z zaključkom prevzema Debitela in napovedanim izstopom iz makedonske družbe One. Teh nadzorni svet ni obravnaval, saj da za upravo SDH niso sprejemljivi. »Nadzorni svet je zadolžil upravo, da z družbo Cinven uskladi končno besedilo kupoprodajne pogodbe in jo pred sklenitvijo posreduje v končno soglasje nadzornemu svetu,« so sporočili iz SDH.
Po neuradnih informacijah naj bi usklajevanje s Cinvenom trajalo vsaj še kakšen teden dni. Pri tem, tako pravijo naši viri, ni izključena možnost, da bodo od posla odstopili Britanci. Ti naj namreč ne bi bili zadovoljni z rezultati poslovanja Telekoma v prvih petih mesecih leta in negotovostjo, povezano z makedonskim trgom, kjer Telekom še vedno čaka na soglasje tamkajšnjega regulatorja za združitev družbe One z Vipom, ki je v lasti Telekoma Austria (to je pogoj za Telekomov izstop iz naložbe). Do Telekoma naj bi se ohlajali tudi zaradi dražje cene denarja na mednarodnih trgih. Nadzorni svet SDH bo sicer zeleno luč za prodajo Telekoma dokončno prižgal šele, ko bo prejel na mizo končno različico kupoprodajne pogodbe. Še pred včerajšnjo sejo je prodajo Telekoma Slovenije javno podprl predsednik vlade Miro Cerar. »Zamujenih je bilo preveč priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno. SDH je ocenil, da je prodaja primerna in ekonomsko upravičena, zato naj odgovorno izpelje zadnje dejanje, ne da se ozira na pritiske. Tudi vlada je v nedeljo odpravila oba zadržka – glede strateške narave ponudnika in tveganj,« je poudaril Cerar. »Odločitev o privatizaciji petnajstih podjetij je sprejel DZ, ki je najvišje demokratično telo, tudi številni današnji kritiki so glasovali za. Špekulacije o vrednosti Telekoma so neutemeljene, potegnjene iz rokava in se z njimi samo škoduje interesom države,« je še dodal Cerar.
Zapleta se že več kot leto dni
Postopek prodaje Telekoma se je uradno začel aprila 2014, na SDH pa ga še zdaleč niso vodili optimalno. Zapletlo se je že z izbiro Citigroupa kot svetovalca za nakup, ključno napako pa so storili leto dni pozneje, ko se je izkazalo, da je zavezujočo ponudbo oddal le britanski finančni sklad Cinven. Že takrat bi bilo bržčas smiselno postopek prekiniti brez izbire kupca. A na SDH so se odločili drugače, najbolj verjetno zaradi pritiskov dela vlade, natančneje ministrstva za finance, ki je prodajo ves čas podpiralo. To je upravo SDH, ki jo vodi Matej Pirc, potisnilo v neprijeten položaj. Medtem ko je vrh vlade silil k prodaji, so v Cinvenu vedeli, da prav to SDH omejuje manevrski prostor pri pogajanjih o ceni. Tudi sicer je Cerarjeva vlada ves čas prodajnega postopka v zrak spuščala dvojne signale. Na člane nadzornega sveta SDH je tako uradno prelagala odgovornost za privatizacijo enega najpomembnejših državnih podjetij, hkrati pa več mesecev neuspešno iskala kandidate za njihovo zamenjavo.
Vse to je bila voda na mlin Cinvenu. Ta je lahko SDH ponudil »izboljšano ceno«, ki je bila še vedno skoraj dvakrat nižja od cenitev samega SDH in – kot smo včeraj razkrili v Dnevniku – tudi ocen nekaterih ponudnikov, ki so si Telekom ogledovali v prvi fazi prodajnega postopka. V zadnjih dneh je Cinven višino kupnine na račun zaključka nakupa Debitela in še ne izpeljanega izstopa iz makedonske družbe One skušal še znižati. Še kot posebej sporno pa bi se lahko izkazalo določilo, po katerem je država upravičena do dodatka v višini 2,5 evra na delnico, če bo Cinvenu uspelo priti do vzvodov upravljanja v T2. Ker bi Britanci za to potrebovali soglasje državnih regulatorjev in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), gre določilo mogoče razumeti tudi kot plačilo državi, da se to dejansko zgodi.
Pred Telekomom so zahtevni časi
V vsakem primeru čaka organe SDH še vedno težka odločitev. Če bo nadzorni svet prižgal dokončno zeleno luč prodaji, ki ima podporo predsednika vlade in še bolj ministra za finance Dušana Mramorja, bo zelo verjetno sledila nova politična kriza. Da je Telekom Slovenije hvaležna tema za nabiranje političnih točk, kažejo zadnji premiki v javnomnenjskih anketah, ki so na vrh postavile opozicijsko Združeno levico, najglasnejšo in najbolj konsistentno nasprotnico prodaje državnega premoženja. Prav tako tudi za danes napovedani protest proti privatizaciji.
Če bo Telekom ostal v državnih rokah, se bo moral SDH začeti precej aktivneje ukvarjati z njegovim upravljanjem. To bi pomenilo tudi nižje dividende. Dividendna politika, ki so jo tudi zaradi skorajšnje privatizacije zasledovali delničarji, je namreč nevzdržna, zahteve po visokih izplačilih pa so Telekom celo prisilile, da je moral najemati kratkoročna bančna posojila. Če ne bo prodaje, se bo morala država tako zadovoljiti z nižjimi dividendami. Čeprav se je že pred časom kot ena od možnosti v primeru, da Telekom ostane v večinski državni lasti, omenjala možnost prodaje tega deleža s prvo javno ponudbo delnic (IPO), po oceni analitikov, ki izhajajo iz nedavne tovrstne prodaje na Slovaškem, telekomi po Evropi za IPO trenutno niso zanimivi. V primeru neprodaje gre pričakovati tudi padec vrednosti delnice te družbe, ki naj bi se po napovedih analitikov nato vendarle stabilizirala na sedanji ravni in postopno spet začela rasti. Rokave bo morala zavihati uprava Telekoma, ki jo čakajo naporno nadaljevanje procesov prestrukturiranja in nova odpuščanja zaposlenih.
Pred Telekomom so sicer zahtevna leta, saj ga tako kot druge operaterje v regiji pestijo različne težave. Upad števila uporabnikov in prihodkov, prestrukturiranje in racionalizacija poslovanja, upadanje cenovne konkurenčnosti, tehnološke izboljšave, zaostrena nacionalna in evropska regulacija ter ne nazadnje zahteve delničarjev po višji dobičkonosnosti. Čeprav bi moral biti glavni pomislek odločevalcev, kaj bo (ne)prodaja Telekoma pomenila za njegove uporabnike, je to bolj v drugem planu. Tudi sicer se zanje v obeh primerih ne bo kaj dosti spremenilo. Slovenski trg je namreč razmeroma konkurenčen, razširjenost internetne in mobilne telefonije ter širokopasovnega dostopa na zadovoljivi ravni, uporabniki pa imajo dostop do praktično vseh najnovejših storitev in pametnih telefonov. Tako se bo Telekom še naprej boril za nove (in obstoječe) uporabnike z navzkrižno prodajo storitev oziroma paketno ponudbo, naročniško ponudbo in ekskluzivnimi vsebinami. Glavni izziv zanj bo tudi zadržanje poslovnih uporabnikov, ki mu prinašajo večje prihodke in marže.
V vsakem primeru bodo odpuščali
Ključno vprašanje je torej, kaj bo (ne)prodaja pomenila za sam Telekom in njegovih več tisoč zaposlenih. Del teh, skupno okrog 450 v dveh letih, v vsakem primeru čakajo odpuščanja. Dejstvo je, da bo zaradi gradnje in posodobitev omrežja (potrebne so obsežne naložbe v novo mobilno omrežje LTE) potreboval veliko denarnih sredstev, ki jih bo dobil iz notranjih presežkov pri poslovanju ali pa pri zunanjih financerjih. Samo letos bodo namreč v Telekomu za naložbe porabili do 107 milijonov evrov.
»Optimizacija poslovanja Telekomu Slovenije ne uide, sama dejavnost pa je težavna, kar se vidi tudi pri primerjavi relativnih kazalnikov vrednotenj, kjer imajo tipično evropski telekomunikacijski operaterji, glede na številne druge panoge, nižje kazalnike,« je včeraj dejal glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik in opozoril na tektonske premike na domačem telekomunikacijskem trgu. »KKR in Telekom Austria si krepita položaj. KKR nadgrajuje ponudbo kabelskega operaterja (Telemach) skupaj z mobilnim operaterjem (Tušmobil), Telekom Austria pa mobilnega operaterja Simobil z Amisom. Oba bosta omogočala bolj celovito ponudbo. Nerešeno je vprašanje T2. Vprašanje je, ali je Slovenija dovolj velik trg za tri velike igralce, kaj šele štiri. Zato se bo hitro začelo špekulirati, kdo bo prevzel T2 in si še okrepil ponudbo,« je dodal Stanovnik.
Primož Cirman, Vesna Vuković
PODATKI
Dnevnik, GBD
Ključni dogodki v postopku prodaje Telekoma
graf prikazuje gibanje
160
vrednosti delnice
150
Telekoma (v EUR)
140
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2013
2014
2015
februar 2013
Vlada sprejme klasifikacijo naložb, na podlagi katere se bo naložbe države
preneslo v upravljanje SDH. Telekom Slovenije uvrstijo med portfeljske
naložbe, začetek prodajnega postopka je napovedan v roku treh mesecev.
maj 2013
Vlada določi prvi privatizacijski sveženj, seznam 15 podjetij
za privatizacijo, med katerimi je tudi Telekom Slovenije.
junij 2013
Državni zbor soglaša prodajo deležev države in državnih družb v 15 družbah.
avgust 2013
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo kot pristojen za elektronske
komunikacije izpostavi vprašanje, ali bi pred samo prodajo državnega deleža
izločili infrastrukturni del Telekoma Slovenije.
oktober 2013
Sod kot predhodnik SDH je za finančnega svetovalca pri prodaji Telekoma
izbral ameriško banko Citigroup Global Markets. Minister Jernej Pikalo
predlaga zaveze, ki bi jih moral izpolniti nov kupec.
april 2014
Sod v imenu države in še nekaj drugih prodajalcev objavi vabilo za izjave o
interesu za morebitni nakup 75-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije.
junij 2014
Izteče se rok za oddajo nezavezujočih ponudb, po neuradnih informacijah
jih je oddalo osem interesentov. Postopek začne voditi SDH kot naslednik Soda.
julij 2014
Tik pred iztekom mandata vlada Alenke Bratušek zamrzne vse tekoče
postopke privatizacije. Še isti mesec se po burnih političnih razpravah
priprave za prodajo nadaljujejo.
oktober 2014
Nova vlada Mira Cerarja napove nadaljevanje privatizacije Telekoma Slovenije.
18. marec 2015
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v
nenapovedanem nadzoru ugotovi politično zlorabo obveščevalno-varnostne
službe (OVS) Morsa. Obrambni minister Janko Veber je službi naročil
pripravo analize posledic prodaje Telekoma. Izbruhe afera Veberkom.
9. april 2015
Državni zbor razreši Janka Vebra s položaja ministra za obrambo.
13. april 2015
Izteče se rok za oddajo zavezujočih ponudb, odda jo le britanski investicijski
sklad Cinven, Deutche Telekom kot drugi ponudnik, ki je opravil skrbni
pregled družbe, ne odda zavezujoče ponudbe.
4. junij 2015
Nazorni svet SDH odločitev o prodaji Telekoma Slovenije prepusti vladi kot skupščini.
7. junij 2015
Vlada vrne odločanje o prodaji Telekoma Slovenije nadzornemu svetu SDH.
11. junij 2015
Izteče se ponudba Cinvena za nakup Telekoma Slovenije,
nadzorni svet SDH je odločil o prodaji deleža v družbi.