Skoraj polovica vseh deložacij v lanskem letu se je zgodila na območju mariborskega centra za socialno delo. Skoraj vsak dan torej sodni izvršitelj obišče stanovanje in prisilno izseli najemnika.

Na ta podatek je pred nedavnim opozoril Josip Rotar, mariborski mestni svetnik z Liste kolesarjev in pešcev. Prepričan je, da bi morala občinska uprava Andreja Fištravca predlagati uvedbo moratorija, ki bi pred začetkom novega zakona o izvršbi in zavarovanjih preprečil še več deložacij. Poiskati bi morala tudi model partnerskega sodelovanja z najranljivejšimi občani, ki bi jim s pravno pomočjo, zaposlitvijo ali pomočjo pri obnovi ublažil socialno stisko.

V Mariboru prepozno po pomoč

V mariborskem centru za socialno delo ugotavljajo, da so številne deložacije posledica prepoznih prošenj po pomoči. O svojih težavah bi jih morali ljudje opozoriti že ob prvem opominu, ko bi se še lahko dogovorili na primer za obročno poplačilo najemnine. A najemniki tega pogosto ne upoštevajo in ne ukrepajo, sodni postopki se nadaljujejo, ko se najavi sodni izvršitelj, pa je že prepozno.

Kljub vsemu prisilni izseljenci praviloma ne pristanejo na cesti ali pod mostom. V mariborskem CSD lani niso zabeležili nobenega primera, ko bi deložiranec zaprosil za vključitev v njihove socialne programe, prav tako se nobena družina ni bila prisiljena vseliti v krizni center za mlade, materinski dom ali zavetišče za brezdomce.

V Ljubljani hitro ukrepajo že ob prvih dolgovih

Zakaj je torej v Mariboru 30-krat več deložacij kot v Ljubljani? Ogromno razliko so pozorno preučili v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Delno je to posledica boljše socialne slike prebivalstva v prestolnici. Občutno manj deložacij pa je tudi zato, ker so ljubljanski centri uveljavili posebno kulturo povezav med uporabniki in podjetji, ocenjuje sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva: »Ljubljanski centri za socialno delo so zelo dobro obveščeni o ljudeh v stiski. Takoj, ko se pri posamezniku pojavijo prvi dolgovi oziroma opomini, na primer pri plačilu elektrike ali najemnine, so o tem obveščeni.«

Da je treba denarno stisko razreševati takoj, se po njenih besedah zavedajo tako ljudje, ki se v njej znajdejo, kot tudi podjetja, ki se soočajo z neplačniki. Prej, ko se s pomočjo centrov za socialno delo lotijo tega problema, več je možnosti, da ga pravočasno omilijo. »Pa še ceneje je. Če se nekdo oglasi na centru šele takrat, ko mu že odklopijo elektriko, ga bo samo ponovni priklop stal toliko, kolikor bo znašal en obrok plačila,« opozarja Kuzmanič-Korvova.

Julija bodo centri ostali brez informatorjev...

Ljudje na center ne pridejo vedno le po denar – s pomočjo zaposlenih poskušajo tudi razpoložljivo vsoto porazdeliti med vse življenjske stroške, tako da bi se dolgovi sčasoma manjšali in ne bi nastajali novi. »Za to smo po uvedbi nove socialne zakonodaje posebej izobrazili informatorje, ki na centrih delajo le še ta mesec. Morali bi se zgledovati po baltskih državah, kjer imajo zaposlene posebne svetovalce, ki ljudi v stiski učijo ravnati z denarjem,« še meni Kuzmanič-Korvova.

Kljub vsemu se tudi Ljubljana ne more izogniti deložacijam. »Manjšo možnost pri uspešnem razreševanju težav imajo odrasli ljudje, ki živijo sami,« še opozarja. Ti imajo pogosto tudi težave (motnje v duševnem zdravju, posledice odvisnosti), ki v primerjavi z ljudmi, ki so jim v oporo zakonci in družinski člani, večkrat ostanejo skrite.

... avgusta bo razmere še zaostrila nova zakonodaja

Po avgustu se utegnejo težave zaradi deložacij še zaostriti zaradi novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bi jo rad z moratorijem zamrznil mariborski mestni svetnik Rotar. »Do zdaj smo imeli možnost, da smo na sodišču podaljševali postopke in odlagali njihovo izvršitev, v vmesnem času pa smo se z upniki dogovarjali o delnem poplačilu. Novela pa zahteva, da je ta postopek končan v letu dni,« pojasnjuje Tanja Vindiš Furman, direktorica Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.

Doslej so šli lahko v stanovanjskem skladu na roko svojim najemodajalcem in čakali, da so ti postopoma zmanjševali svoje dolgove in so lahko ostali v stanovanju. Po uvedbi novele to ne bo več mogoče, zaradi česar bo deložacij več. Že doslej so z deložacijo odlašali, kakor dolgo se je dalo, doletela pa je le najbolj neodzivne dolžnike.