»Bomo imeli v Sloveniji le še ceste in trgovine? S čim bomo nadomestili najkakovostnejša kmetijska zemljišča, če jih bomo pozidali? Bomo zravnali hrib ali skopali predor za gojenje gob?« je poslanka Nove Slovenije Iva Dimic na včerajšnji skupni seji parlamentarnih odborov za kmetijstvo ter za okolje in infrastrukturo spraševala predstavnike vlade. Ta je namreč sredi marca sprejela za mnoge presenetljiv sklep, da se bo bodoča hitra cesta od Velenja na avtocesto priključila pri Šentrupertu, kar pomeni, da je oživila že zavrženo traso F2-2, čeprav bo poteptala skoraj 120 hektarjev kmetijskih zemljišč in je najdražja. Osnutek državnega prostorskega načrta bodo tako v petek za en mesec javno razgrnili, a je pri umeščanju te ceste v prostor, ki se vleče že več let, pričakovati dodatne težave. Ministrstvo za kmetijstvo izbrani trasi namreč ostro nasprotuje.
»S traso F2-2 posegamo na peščico najboljših kmetijskih zemljišč, ki imajo več kot 80 bonitetnih točk in jih je v vsej državi le pol odstotka. Ta trasa bo v Savinjski dolini potekala po 116 hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč, od tega je 50 hektarjev njiv in skoraj deset hektarjev hmeljišč. Namakalni sistemi so zgrajeni na 44,5 hektarja trase, zemljišča so bila komasirana in meliorirana, tudi z javnim denarjem,« je opozorila državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša in poudarila, da je vlada z vidika ohranjanja kmetijskih zemljišč izbrala najslabšo možno različico. Pritrdili so ji tudi predstavniki Civilne iniciative Braslovče in številnih kmetijskih institucij. »Zgrožen sem, imamo alternativo, pa sprejemamo najslabšo, za 56 milijonov evrov dražjo cestno različico. To je zame novi TEŠ 6,« je bil kritičen agronom Borut Bohanec.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je pojasnil, da umeščanje trase hitre ceste do Velenja v prostor poteka odločno predolgo. »Vsako leto, ko se ta projekt odmika, obstaja večje tveganje, da se bodo nekateri gospodarski subjekti umaknili iz regije. Nikoli trase nekega infrastrukturnega objekta ni mogoče umestiti v prostor tako, da bodo vsi subjekti zadovoljni in da bodo okolje in kmetijska zemljišča neprizadeta. Treba je tehtati, kaj je bolj sprejemljivo: da tvegamo izgubo najboljših kmetijskih zemljišč ali to, da gospodarstvo ostane brez ustrezne cestne povezave in da tvegamo razvoj celotne regije,« je pojasnil minister. In s tem potešil gospodarstvenike iz šaleško-savinjske regije, ki se zaradi slabih prometnih povezav bojijo usihanja delovnih mest v regiji.
Z odločitvijo vlade, da pripravi osnutek državnega prostorskega načrta za umeščanja hitre ceste do Velenja na podlagi variante F2-2, so povečini zadovoljni tudi koalicijski poslanci. Ena redkih, ki je kritična, je članica upokojenske stranke Marjana Kotnik Poropat, ki sicer ne želi, da bi se projekt gradnje hitre ceste do Velenja še naprej vlekel, vendar vladi svetuje: »Do kmetijskih zemljišč, predvsem do najkakovostnejših, moramo imeti še posebej spoštljiv odnos. Kaj bodo pa jedli naši vnuki in pravnuki, če jih bomo pozidali?«
