Luka Janežič je atletski up slovenske prihodnosti. Napredek 19-letnega Vodičana je izjemno hiter. V članski konkurenci je nase opozoril minuli konec tedna, ko je v Kranju na 200 metrov tekel pod 21 sekundami, in sicer 20,89. Da si lahko od letošnjega leta obeta veliko, je Janežič pokazal na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Pragi. Potem ko je v kvalifikacijah dosegel tretji čas, se je zaradi lažje poškodbe zadnje stegenske mišice odpovedal nastopu v polfinalu, saj ni želel tvegati resnejše poškodbe. Ker je postaven atlet (visok je 192 cm in težak 83 kg) najstnik, bo potreboval še nekaj časa, da bo pozabil na neizkoriščeno priložnost.
Pred včerajšnjim dopoldanskim treningom, ki ga je kot vsakega na ljubljanskem stadionu opravil s svojim trenerjem Rokom Predaničem, se je dijak četrtega letnika biotehniške šole spominjal svojih prvih atletskih korakov. »Kot otrok sem bil hiperaktiven. Mislim, da so me starši v tretjem razredu vpisali v Atletski klub Medvode. Kmalu sem se začel udeleževati tekmovanj do dvanajstih let, na katerih sem zmagoval praktično brez pravega treninga. Najbolj se spominjam svoje prve večje zmage, ko sem bil najboljši na dvoranski tekmi Brigite Bukovec, ko sem ugnal vrstnike v seštevku teka čez ovire, 60 metrov in daljine,« se spominja Luka Janežič.
Začetki pri daljini in višini
Ker je bil vselej visok in suh, so mu trenerji ves čas govorili, da ima idealno postavo za skakalca v daljino in višino. Zato se je tema dvema atletskima disciplinama na začetku svoje športne poti tudi najbolj posvečal. Na tekmovanjih je pretežno zmagoval, bil tudi državni prvak v svoji starostni kategoriji. »Potem pa se je na tekmi v Velenju pred štirimi leti zgodil zasuk. Odločil sem se, da bom tekel na 200 metrov, kjer sem dosegel čas 22,54. Za normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji sem zaostal za 14 stotink. Odločil sem se, da sem pripravljen garati, da izpolnim normo in tekmujem na velikem tekmovanju. To mi je tudi uspelo, saj sem osebni rekord na 200 metrov izboljšal na 22,25,« je nadaljeval Janežič.
Osebne rekorde je izboljševal tudi leta 2012, leto kasneje pa se je zgodil največji obrat na njegovi športni pot. Kladivar iz Celja mu je ponudil pogodbo, ob tem pa si je lahko sam izbral trenerja. Odločil se je za nekdanjega vrhunskega sprinterja Roka Predaniča, potem ko je vsa leta prej sodeloval s Frenkom Bohincem, ki mu je zelo hvaležen, da je vztrajal pri atletiki. »V pogodbi je bilo napisano, da bom na klubski ravni tekmoval tudi v obeh štafetnih preizkušnjah, zato sem se v nadaljevanju športne poti bolj posvetil predvsem teku na 400, manj pa sprintu na 100 metrov. Ko sem na eni od tekem v zadnji predaji v ciljnem sprintu dokaj z lahkoto prehitel atleta, ki je bil specialist za tek na en in dva stadionska kroga, sem se zavedal, da imam tudi na 400 metrov veliko rezerv. Predlani sem na mitingu v Velenju sploh prvič tekel na 400 metrov in izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu starejših mladincev. Tedaj je ravno Brent LaRue zapustil Slovenijo, tako da sem postal v tej disciplini najhitrejši Slovenec,« opisuje svoj atletski razvoj obetavni slovenski športnik.
Letos leto osebnih rekordov
Lani Janežič sicer ni izboljšal osebnih rekordov, je pa kljub temu dosegel vidne mednarodne uspehe. Na svetovnem prvenstvu starejših mladincev v ZDA je bil v teku na 400 metrov dvanajsti, dobro pa je nastopil tudi na pol krajši razdalji. »Malce sem bil res neučakan, ker nisem dosegel nobenega osebnega rekorda. Toda ta sezona je za zdaj zelo uspešna. S tekom pod 21 sekundami na 200 metrov sem izpolnil enega svojih ciljev ter končno izboljšal rekord trenerja Predaniča. Teden dni prej sem postavil osebni rekord na 400 metrov v Slovenski Bistrici (46,47 – op. p.), na 100 metrov pa znaša moj najboljši čas 10,55. Kje se vidim v prihodnje? Vsekakor v teku na 400 in 200 metrov. Čeprav napredujem tudi na 100 metrov, ko na startu nisem več dva metra zadaj za drugimi najhitrejšimi, se bom bolj posvetil daljšima disciplinama,« pravi Janežič.
Glavni cilj sprinterja v tej sezoni bo dober nastop na evropskem prvenstvu mlajših članov v Estoniji. Pri projektu ga podpira tudi Atletska zveza Slovenije, saj mu ne bo treba nastopiti prihodnji konec tedna na evropskem ekipnem članskem prvenstvu v Bolgariji. »Ta konec tedna bom v teku na 200 in 400 metrov tekmoval na finalu atletskega pokala Slovenije v Celju, potem pa se povsem posvetil pripravam v Estoniji. Res je sicer, da mi misli kdaj uidejo k svetovnemu članskemu prvenstvu v Pekingu. A menim, da bosta normi v mojih disciplinah težko dosegljivi (20,50 na 200 m in 45,50 na 400 m – op. p.). Se pa z njima ne obremenjujem, saj bom imel še dovolj časa za uvrstitve na velika tekmovanja,« zaključuje Janežič.
