Da se za visoko ograjo stanovanjske hiše v Šiški že več kot šest desetletij skriva akvarij, v katerem si obiskovalci lahko ogledajo številne morske in sladkovodne ribe, nekaj časa pa sta v enem od prostorov domovala celo krokodila, razkriva le tabla z rdečo ribico, ki mimoidoče usmerja na dvorišče. V razstavnem prostoru Anton Marjan Kresal že desetletja skrbi za več kot šestdeset vrst rib. Trenutno je v akvariju na ogled največ sladkovodnih, a strokovnjak, ki je v Nemčiji študiral riboslovje, je že pripravil tudi akvarije za nekaj novih morskih vrst, ki jih bodo iz Pirana pripeljali v sodelovanju s tamkajšnjim akvarijem. »Problem je le, ker so trenutno temperature za transport previsoke. Idealni pogoji so okoli 19 stopinj,« pojasni Kresal. Ko bodo ribice prispele, bo moral poskrbeti, da bodo pogoji v akvarijih zanje dobri: »Temperatura vode ne sme nihati in mora biti ves čas enaka, prav tako morajo biti prostori v vročih poletnih mesecih ustrezno ohlajeni.«
Somi opozorili na potres
Vodo in življenje pod vodno gladino je Kresal vzljubil že v otroštvu, kasneje pa svojega konjička nadgradil z znanjem, izdeloval in urejal akvarije za šole in vrtce ter nekaj časa celo skrbel za akvarij Josipa Broza - Tita na Brionih. »Tito mi je tudi pomagal pridobiti gradbeno dovoljenje za prostore akvarija. Sprva je bil akvarij namreč predviden v sklopu ljubljanskega živalskega vrta, a so si mestne oblasti nato premislile, zato sem ga uredil kar doma,« pripoveduje sogovornik, ki je začetni razstavni prostor dopolnil še z gojilnico, delavnico, kjer sam izdeluje akvarije, prodajnim prostorom, kjer lahko obiskovalci doma gojene ribice tudi kupijo, prav tako pa je Kresal ljubiteljem akvaristike vedno na voljo za strokovni nasvet, ter z laboratorijem. »Če se pojavi kakšna bolezen na rastlinah ali zboli kakšna riba, v laboratoriju vedno poskušam ugotoviti bolezen in najti vzrok zanjo,« še dodaja sogovornik. Pred leti sta v njegovem akvariju domovala tudi krokodila, a se, pripoveduje, med seboj nista razumela: »Prvi je žal poginil zaradi poškodbe repa, ki je nastala ob ugrizu drugega, slednji pa je nekoliko kasneje verjetno poginil od osamljenosti.«
Živali in njihove sposobnosti, nadaljuje Kresal, mnogi še vedno pogosto podcenjujejo. »Spomnim se, ko se je nekega dne jata bengalskih somov v enem od akvarijev vedla nenavadno in nemirno. Naslednji dan je bil potres. Somi imajo namreč izreden občutek za premike in dogajanje v globini zemlje,« se enega od dogodkov spominja Kresal.
Ob ribah in rakih tudi želve
A ne le ribe in eksotični raki ter rastline v akvarijih, v in ob majhnem ribniku na dvorišču so domovanje dobile tudi vodne in kopenske želve. »To sta grški kornjači,« pojasni Kresal, medtem ko se želvici odzivata na njegove klice in se mu počasi približujeta v upanju, da bosta dobili kakšen list sočne solate. Čeprav imata grški kornjači tudi imeni in se odzivata na zvoke, pa Kresal poudarja, da v njuno naravno vedenje ne posega: »Tudi prezimita zunaj, vsaka se zakoplje na svojem koncu vrta. Pomagam jima le toliko, da nekoliko zrahljam zemljo, da se lažje zakopljeta.«
Včasih so, se spominja Kresal, ljubljanski akvarij, ki je vrata odprl že pred piranskim, pogosto obiskovale skupine osnovnošolcev, zbirko rib so prišli pogledat tudi številni vrtci. Danes je, ugotavlja, obisk manjši. »Kriza je zarezala tudi na to področje, v šolah in vrtcih si verjetno težje privoščijo organizacijo izleta ali takšne aktivnosti kot je obisk akvarija,« razmišlja riboslovec, ki upa, da mu bo uspelo pridobiti evropska sredstva, s katerimi bi v prihodnje obnovil in dopolnil svoj šišenski podvodni svet.
