Zaradi nenadnosti in nepričakovanosti prometnih ali drugih nesreč so travme udeležencev vedno zelo intenzivne in se ti pogosto odzovejo s šokom in stresom, kar vpliva tudi na njihovo nepredvidljivo in nerazumno ravnanje. Zato še zlasti ponesrečenci s politravmami, ki imajo poškodovanih več organskih sistemov in poškodbe ogrožajo njihovo življenje, nujno potrebujejo takojšnjo in celostno pomoč.

»Celosten pristop zdravljenja se začne z nujno pomočjo na kraju nesreče in konča z rehabilitacijo, pri kateri se terapevti trudijo izboljšati tako telesne kot psihosocialne zmožnosti bolnika,« je pojasnila doktorica Katja Dular, psihologinja z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča, in dodala, da pa so bolniki in njihovi odzivi na izgube zelo raznoliki. Zato so različni tudi terapevtski postopki rehabilitacije. Tudi po njenih izkušnjah je pogosto mogoče zelo dobre učinke dosegati z vključevanjem metode medicinske hipnoze, ki po njenem mnenju v celostno rehabilitacijo še ni vključena v zadostni meri.

»S to metodo se izboljšajo bolnikova motiviranost, osredotočenost in čustveni odzivi, zaradi česar bolniki zmorejo boljše prilagoditve in učinkoviteje zaključijo rehabilitacijski proces tudi ob zmanjšanih telesnih zmožnostih,« je poudarila Dularjeva in dodala, da so možnosti za uporabo metode zelo široke. Številne znanstvene študije so denimo potrdile, da je hipnoterapija učinkovita pri blaženju in odpravi akutnih in kroničnih bolečin, stresa, nelagodja pri medicinskih posegih, porodu, zniževanju anksioznosti, napetosti in stresa, sproščanju mišične napetosti, odpravi nespečnosti, spopadanju z odvisnostmi, obvladovanju psihosomatskih težav in zdravljenju potravmatske stresne motnje.

Bolnik lahko občuti ugodje

»Hipnotske intervencije uspešno spreminjajo tudi posameznikove negativne samouresničevalne prerokbe, ki so povezane z napredovanjem v rehabilitaciji, saj paciente pogosto pesti denimo strah pred padcem in bolečino, pa tudi vnaprejšnje prepričanje o lastnem neuspehu pri fizični vadbi in podobno,« je pojasnila Dularjeva. Strokovnjaki v zaključnih fazah zdravljenja po politravmah pogosto priporočajo tudi samohipnozo. Ta bolnikom ob pomoči terapevtske obravnave in ob uporabi tehnik medicinske hipnoze pogosto pomaga, da sami sebe zaznajo kot bolj kompetentne in sposobne osebe.

»Svojim bolnikom pogosto izročim posnetek njihove terapije z medicinsko hipnozo, da jo lahko nato tudi sami poslušajo in se sčasoma naučijo avtohipnoze,« je povedala Dularjeva in nadaljevala, da je težko posplošiti, koliko »hipnoze« potrebuje posamezen bolnik. Strokovni kolegi v URI Soča, kjer za zdaj metodo izvaja sama, potrjujejo, da medicinska hipnoza skrajša čas rehabilitacije, razbremeni bolnika in mu omogoči hitrejši stik s terapevtom. »Ključno je, da lahko kljub bolezni ali hudi poškodbi bolnik s pomočjo medicinske hipnoze začuti v telesu ugodje. Pogosto je dovolj že to, da se zmore po enem ali dveh srečanjih sprostiti v svojem telesu, ki je poprej zaradi operacij in bolezenskih stanj pogosto vir bolečin, neugodja in napetosti. »To, da lahko posameznik odmisli in pozabi na del telesa, ki ga sicer boli, da se zmore sprostiti, oditi v mislih na svoj kraj v naravi, kamor je hodil pred nezgodo, in da lahko zaupa v proces rehabilitacije in strokovno ekipo, s katero dela, je zelo veliko in pogosto mnogi potrebujejo le to,« je poudarila Dularjeva in pojasnila, da se pri rednih vajah vzpostavi v možganih nova nevronska pot, s katero je mogoče prehiteti impulz bolečine.

Za doseganje rezultatov pa zadostuje že srednje globok trans, tako imenovano stanje umirjenosti. Ko se namreč človek sprosti, se sprostijo tudi njegove mišice, in prav zato lahko medicinska hipnoza pospeši rehabilitacijo. Dularjeva je dodala, da je mogoče hipnotizirati več kot 80 odstotkov ljudi.

Tri desetletja hipnoze v URI Soča

»Ob travmatičnem dogodku so ob takojšnjem šoku in stresu udeležencev ogrožene tudi njihove osnovne čustvene potrebe po samostojnosti, pripadnosti, zmožnosti in orientaciji,« je razložila doktorica in nadaljevala, da se psihološke težave v prilagajanju na hudo poškodbo kažejo tudi v depresivnih simptomih, fobijah, anksioznih motnjah, zlorabi psihoaktivnih snovi in alkohola, redkeje pa v obsesivnih motnjah in psihotičnih reakcijah. Vsekakor pa psihološke težave, ki sledijo nesreči, vedno močno vplivajo tudi na posameznikovo okrevanje in izrazito vplivajo tudi na kakovost bolnikovega življenja na socialnem, poklicnem in drugih področjih življenja.

»Simptomi akutne stresne motnje in potravmatske stresne motnje se vedno zdravijo multimodalno, tako farmakološko kot s psihološkimi intervencijami,« je razložila Dularjeva. Hipnoterapija se je izkazala za zlasti učinkovito v začetnem obdobju rehabilitacije, ko se bolnik znajde v novem okolju. Tudi v URI Soča medicinsko hipnozo in hipnotične strategije med procesom rehabilitacije uporabljajo že več kot tri desetletja. Začetniku medicinske hipnoze v Sloveniji prof. dr. Marjanu Pajntarju je v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki med drugim uspelo s sugestijo v hipnozi do 37-krat povečati mišično moč uda z okvaro in tako so skupaj prispevali, da je bila rehabilitacija bolnikov z lumboishialgijo pod vplivom različnih sugestij lahko v hipnozi veliko krajša.

»Pred uporabo medicinske hipnoze je vedno treba podrobno oceniti posameznikove osebnostne strukture in simptomatike in natančno določiti vrsto intervencij,« je opozorila Dularjeva. Bolnike, ki so imeli pred travmatičnim dogodkom stabilno, urejeno življenje, je mogoče učinkovito stabilizirati že po treh enournih terapevtskih srečanjih. Seveda pa mora terapevt pred posegom bolnika natančno poučiti o možnih doživljanjih med hipnozo, da ne pride do prežetosti s ponovnim podoživljanjem, je opozorila Dularjeva in svetovala še zlasti veliko previdnost pri bolnikih, ki imajo pogoste in pretresljive spominske prebliske. »Ključno je, da se pred vključitvijo v terapevtski proces pozanimate o strokovnosti in izobrazbi terapevta medicinske hipnoze,« priporoča Dularjeva. V Sloveniji je veliko strokovno usposobljenih terapevtov. Pod okriljem Društva za medicinsko hipnozo (www.hipnoza-dmhs.si) se namreč že od leta 2007 sistematično izobražujejo zdravniki, psihologi, psihoterapevti in drugi zdravstveni strokovnjaki, ki v različnih zdravstvenih ustanovah dvigujejo raven uporabe medicinske hipnoze na primerljivo s preostalo Evropo in Združenimi državami Amerike.