»Ne počutimo se še, da bi naredili dovolj za v galerijo,« se je pošalil kitarist Siddharte Primož Benko na sproščenem klepetu po poslušanju albuma Infra na Škrabčevi domačiji v Ribnici. Skratka, niso še Buldožerji ali NSK, še desetletje oziroma dva starejša kolektiva, ki v prestolnici ravnokar na galerijskih stenah obujata svojo bogato zgodovino. Čeprav gotovo lahko postrežejo z nekaterimi za slovensko glasbo zgodovinskimi trenutki, kot so: sicer ob pomoči radodarnega Mobitela s 30.000 oboževalci napolnjen bežigrajski stadion, eden najodmevnejših prvencev Id, eni najbolj prodajanih rock plošč pri nas Nord in RH– ter številna odmevna sodelovanja z drugimi glasbeniki in nazadnje še v živo posnet album VI.
Tudi za film po vzoru Mi2 se niso odločili, to bodo prepustili filmarjem in televiziji, ki jih je kot največjo slovensko rock senzacijo po osamosvojitvi pogosto tesno spremljala. Zato so se odločili za preprosto rešitev in sebi ter oboževalcem podarili dvajset novih komadov – za vsako leto ustvarjanja enega. Prvih deset bo na zgoščenki Infra izšlo jutri, drugih deset pa na Ultri konec leta.
Prvi album, posnet na domačem »placu«
Jih pa vsekakor veseli, da se rock glasba po tem, »ko je pri nas dosegla dno«, znova vzpenja in dobiva svežino in veljavo, kar so potrdili tudi številni novi albumi v zadnjem času, sta se razgovorila Benko in klaviaturist skupine Tomaž Okroglič Rous, odet v majico Demoliton Group. Kot bi sledili verzom iz pesmi Do konca: »Prihaja nov čas in boljši zrak, vse bolj lahkoten je korak«, se tem premikom tudi sami želijo čim bolj približati s kar nekaj novostmi, ki spremljajo njihovo obletnico. »To je prvi album, ki smo ga posneli na našem 'placu' Studio 13 v Ljubljani, in bilo je zelo zabavno,« je nadaljeval Penko. Govor je o nekdanji industrijski coni, kjer so našli domovanje številni ljubljanski bendi. »Tam se res dogaja. Iz vsake luknje slišiš drugo glasbo. Obkroženi smo s hangarji, igramo lahko vso noč, če želimo, saj nikogar ne motimo. A manjka nam več povezanosti, sodelovanja, da bi lahko govorili o nastajanju prave scene, saj se vsi držimo še bolj zase,« je dodal Okroglič Rous.
Po snemalnih dogodivščinah v ZDA pri Rossu Robinsonu z zadnjima albumoma Vi in Saga so se vrnili k domači produkciji, za katero je poskrbel Dejan Radičevič, ki je sodeloval tudi pri nastajanju prve plošče Id, pristali pa tudi pri novi založbi Nika Records. Da smo album poslušali iz slovenskih Lesarjevih zvočnikov in na kmetiji pod kozolcem, je delovalo že skoraj preveč »domačijsko« zanje. Tudi besedila so se nekoliko poenostavila in tako Infra skuša biti vsekakor dostopnejša za širše občinstvo, bolj popularna, pa tudi svetla in mogoče celo preveč optimistična za njihov dosedanji slog. »Res smo želeli več svetlobe po zadnjih dveh bolj temačnih albumih,« je potrdil Okroglič Rous, ki je s svojimi klaviaturami znova značilno obarval še vedno pristen Siddhartin zvok, v katerem njegovi elektronski vložki zdaj še bolj prihajajo do izraza.
Od drznih eksperimentov do poletnega piknika
Medtem ko se prvi singel Ledena že uspešno vrti po radiu in televiziji, igrajo pa ga tudi že na koncertih, sta našo pozornost pritegnila dva komada. Najbolj drzen Phatyuppie, ki izstopa s svojo skoraj eksperimentalno kompozicijo in številnimi glasbenimi vplivi, tudi iz dubstepa, ter duha časa mogoče še najbolj zajemajočimi vrsticami na tem albumu: »O, rdeča vihra, daj mi hrane, daj mi vina, daj mi zrak. O, rdeča vihra, daj v žile mi bencina in tobak.« In pa v duhu prej omenjene domačnosti in popularnosti, predvsem pa ravno aktualne poletne vročine zveneč Piknik. V to kategorijo bi mogoče lahko sodil tudi, če se malo pošalimo, skoraj evrovizijski Love Love z otroškim pevskim zborčkom.
»Zadnji komad Gianna smo želeli vključiti že na prejšnji album, a nekako ni našel mesta. Zato smo ga zdaj, v njem pa se pojavi tudi posvetilo Poti v X. Oboževalci, ki nas res spremljajo, bodo to takoj ugotovili,« se je nasmehnil zgovorni klaviaturist. Na albumu je našla mesto tudi Siddhartina interpretacija njemu tako ljubih Pink Floydov v pesmi Diamanti, vpliva teh legendarnih britanskih rockerjev pa nikakor ni mogoče spregledati niti pri naslovnici, ki so jo v novem plodnem sodelovanju s Sašem Dornikom zasnovali tudi člani benda sami.
