Predsednik uprave SDH Matej Pirc je dejal, da je nadzorni svet z večino glasov sprejel osnovno ponudbo Cinvena. Predsednik nadzornega sveta Samo Lozej pa, da bo nadzorni svet še enkrat odločal, ko bo postopek končan – torej, ko bo usklajena kupoprodajna pogodba.
Po osnovni ponudbi Cinvena bi ta za delnico odštel 100 evrov, pogojno pa dodatno kupnino obljubljajo v primeru izpolnitve več drugih pogojev, ki se nanašajo na nakup T2, reševanja tožbenih zahtevkov in poslovanja Telekoma.
Kdo je odločal o prodaji Telekoma Slovenije?
Kdo so ljudje, ki jim je vlada Mira Cerarja prepustila zadnjo besedo v več kot leto dni trajajočem prodajnem postopku? Nadzorni svet SDH ima trenutno sedem članov: štiri od njih je imenovala država, trije pa predstavljajo zaposlene. Vse predstavnike države je na položaj aprila 2013 imenovala vlada Alenke Bratušek, razdelila pa jih je po strankarski kvoti takratne koalicije.
Samo Lozej in Nives Cesar sta bila tako imenovana v kvoti Pozitivne Slovenije. Oba sodita v krog ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Lozej je danes direktor Energetike Ljubljana, pred tem je vodil Te-Tol in družbo Ljubljanska parkirišča in tržnice. Cesarjeva, sicer doktorica medicine, je bila osem let mestna svetnica v Mestni občini Ljubljana, od leta 2011 pa vodi podjetje Taba, ki je registrirano za upravljanje nepremičnin. Stane Seničar je bil v nadzorni svet SDH imenovan na predlog DeSUS. Prihaja iz celjskega odbora te stranke, ki ga je že prej postavila tudi v nadzorni svet Soda, predhodnika SDH. Seničar je do upokojitve leta 2000 vodil Zlatarno Celje. Četrti predstavnik države Roman Dobnikar sodi v kvoto SD, a ne velja za kader, ki bi bil blizu sedanjega vodstva stranke. Od leta 1995 je zaposlen v Petrolu, kjer je nazadnje vodil maloprodajo.
Kaj sledi prodaji Telekoma?
V vsakem primeru sta od danes naprej mogoča le dva scenarija. Če bo nadzorni svet SDH prižgal zeleno luč prodaji, ki ima načelno podporo predsednika vlade in še bolj ministra za finance Dušana Mramorja, bo zelo verjetno sledila nova politična kriza. Da je Telekom Slovenije hvaležna tema za nabiranje političnih točk, kažejo zadnji premiki v javnomnenjskih anketah, ki so na vrh postavile opozicijsko Združeno levico, najglasnejšo in najbolj konsistentno nasprotnico prodaje državnega premoženja. Telekom je slovensko politiko do zdaj zatresel že najmanj dvakrat: prvič julija 2014, ko je vlada Alenke Bratušek pred državnozborskimi volitvami zamrznila vse tekoče postopke privatizacije, in drugič aprila letos, ko je državni zbor s položaja ministra za obrambo zaradi sporne analize varnostnih vidikov prodaje razrešil Janka Vebra.
Domala neizbežna se zdi v tem primeru tudi zamenjava uprave SDH, ki je imela prvi del mandata te vlade precej zaostrene odnose z ministrstvom za finance, kot taka pa v očeh vrha vlade velja za idealnega grešnega kozla. Sploh ob dejstvu, da bo morebitni odobritvi sklepa o prodaji sledila poplava ovadb in zelo verjetno tudi odškodninskih tožb, saj so celoten postopek prodaje Telekoma spremljali očitki o netransparentnosti.
Tektonski premiki na telekomunikacijskem trgu
Obenem se bo na slovenskem trgu nadaljeval srdit boj za ohranitev tržnih deležev v vseh segmentih, kar bo zahtevalo tudi visoka vlaganja. Na domačem telekomunikacijskem trgu v zadnjih mesecih prihaja do tektonskih sprememb. Finančni sklad KKR, ki ima v lasti Telemach, je vstopil še v Tušmobil, Telekom Austria je kot lastnik Simobila prevzel Amis, trenutno pa na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) teče tudi boj za obvladovanje T2 med Cinvenom, KKR in Avstrijci. Telekom v njem ne sodeluje. Četudi je opravil skrbni pregled T2, se za oddajo ponudbe ni odločil zaradi prevelikih tveganj.
Ob vsem tem se na ravni EU pripravlja tudi nova uredba, ki bo urejala enotni trg elektronskih komunikacij. Tudi sicer Telekom deluje na trgih, ki so politično in gospodarsko nestabilni (BiH, Kosovo in Makedonija).
