Maroko gosti novi krog pogajanj med obema glavnima sovražnima taboroma v libijski anarhiji, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov, ki si že od lani prizadevajo za prekinitev sovražnosti. Leto po začetku državljanske vojne je na obeh straneh pripravljenost za kompromis toliko večja, ker je Islamska država v zadnjih tednih tudi v Libiji, tako kot v Siriji in Iraku, dosegla pomembne vojaške uspehe in širitev svojega ozemlja. Prav tako ji grozi vojaško posredovanje sosednjih držav, zlasti Egipta.
Dogovor je v interesu Evrope
Zahodno polovico Libije, tudi Tripolis, še vedno večinoma obvladuje heterogena koalicija Libijska zora, v kateri je največ islamistov, tudi iz Muslimanske bratovščine. Najbolj udarna sila je milica iz Misrate, kot del te koalicije pa velja omeniti še staroselske Berbere, ki želijo ohraniti svojo kulturo in jezik. V vzhodni polovici Libije pa še vedno vlada prozahodna koalicija milic z vlado v Tobruku, ki jo podpira Egipt. Za uspeh pogajanj v Maroku, ki bi se morala končati pred ramadanom, to je do 17. junija, so zelo zainteresirane tudi vlade evropskih držav, saj prek Libije, ki jo že vse od Gadafijevega padca leta 2011 obvladuje nekaj sto različnih milic, prihaja veliko število afriških in azijskih migrantov, zaradi česar se v Evropi krepi skrajna desnica. Poleg tega obstaja nevarnost, da bi Islamska država, ki s svojimi milicami zaseda že 200 kilometrov obale, iz Libije izvedla teroristični napad na katero od držav na jugu Evrope.
Pogajanja v Maroku se začenjajo deset dni po tem, ko je Islamska država hudo porazila milico iz mesta Misrate in osvojila letališče mesta Sirt, 450 kilometrov vzhodno od Tripolisa, kjer stojijo pomembni naftni terminali. Zaradi pritiska Islamske države je morala milica iz Misrate skleniti premirje z milicami, ki sodelujejo z vlado v Tobruku. »Ta širitev Islamske države je za vse nas hud udarec,« pravi eden od posrednikov iz ZN. »Toda paradoksalno lahko ima tudi pozitiven učinek. V Tobruku in Tripolisu se namreč zdaj zavedajo, da jih ogroža tretji tabor.«
Pravzaprav so bili v milici iz Misrate, kjer islamizem ni tako prisoten, kot je sicer v Libijski zori, že pred tem porazom konec maja naklonjeni dialogu s Tobrukom. A pogajanjem ves čas ostro nasprotujejo islamisti iz Tripolisa, ki so krivi za poraz milice iz Misrate pri Sirtu, saj svojega zaveznika zaradi teh trenj niso vojaško podprli.
Libijske vojake IS vrnil domov
Španec Bernandino León, ki od lani vodi posrednike iz ZN, poskuša te dni v Maroku prepričati obe strani, naj sestavita skupno vlado. Med drugim je velika težava, ker Libijska zora noče priznati lani izvoljenega parlamenta, prav tako ni jasno, kakšna naj bo skupna vojska. ZDA, Francija, Velika Britanija in Španija so poskušale spodbuditi sporazumevanje tako, da so od Varnostnega sveta ZN zahtevale sankcije proti najbolj nepopustljivim v obeh taborih, toda Rusija in Kitajska sta se temu uprli z vetom. León ima tako zelo malo sredstev, s katerimi bi lahko pritisnil na obe strani. Njegov glavni adut je nevarnost, ki jo predstavlja Islamska država.
Islamska država ima očitno že od lani načrt za svojo širitev v Libiji. Konec leta 2013 se je okoli tisoč Libijcev pridružilo Islamski državi, ki se je tedaj pripravljala na osvojitev Mosula in Bagdada. Kot pa piše francoski tednik Canard Enchaîné, ki se opira na podatke francoskih tajnih služb, se je vodstvo Islamske države spomladi 2014 odločilo, da bodo Libijce raje poslali domov, saj naj bi bila Libija zaradi kaotičnih razmer, podobno kot Sirija in Irak, primerna za ozemeljsko razširitev Islamske države. Tako ima danes Islamska država v svojih rokah več pomembnih libijskih mest, tudi Sirt.