Potočnik je seveda zanikal skorumpiranost. Tako zanikanje običajno zadošča (če ne, si gospoda najame drage odvetnike). Ampak lahko kdo temu verjame? Kar mene preseneča, je, da si zakocka verodostojnost kdo, ki jo še ima. Tak primer je Mladinina propaganda za gensko spremenjene rastline. Verjetno sem do Mladine sentimentalen in o njej ne bi pisal v drugem mediju, če ne bi šlo za pojav, ki je večji od vseh medijev. Kaj je navedlo urednike, da so dali svoj glas za nekaj, kar v največji meri predstavlja vse tisto, čemur Mladina sicer nasprotuje? V eni številki ima novinar za informante o GSO ljudi z znanstvenimi referencami, ki v naslednji nastopijo kot skupina pritiska in pozivajo proti sprejemu (restriktivnega!) zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je v jedru zgodba o GSO: prikazuje se, da gre za znanost, gre pa za politiko. Za politiko, ki je pretežno politika pritiska in ki je mobilizirala globalno propagandno in koruptivno kampanjo takih razsežnosti, da si to komaj predstavljamo.

Na Slovenijo je treba politično pritisniti, od zunaj in znotraj, ker je »ena najbolj neomajnih nasprotnic gojenja gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji«. Glede na trenutno politiko EU to ni problem, ker je državam članicam dopuščena diskrecija na tem področju, lahko pa postane ovira pri sprejemanju transatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma (TTIP), pri katerem bo potrebno soglasje vseh držav. TTIP je ena od prioritet ameriške politike (kot je dal vedeti tudi novi veleposlanik ZDA v Sloveniji), ki Evropo vse bolj stiska za vrat. Če bo TTIP sprejet, bo razrešil navidezno protislovje, ki ga izpostavlja Mladina: da je Slovenija nasprotnica gojenja GSO, hkrati pa »velika uvoznica gensko spremenjenih poljščin«. To je v danih razmerah zelo smiselna politika, ne pa protislovje. Najnevarnejše je namreč gojenje GSO. Mladinin propagandni trik je, da se na podlagi argumenta, da gensko spremenjene rastline »same po sebi« niso nevarne, da torej uživanje teh rastlin naj ne bi bilo nevarno, zavzema za dovoljenje gojenja takih rastlin pri nas. To je tudi cilj TTIP.

Gensko spremenjenih rastlin »samih po sebi« ni. Te rastline je treba gojiti. Da bi jih gojili v tržno profitabilnih količinah, je treba imeti dovolj velike obdelovalne površine. V Latinski Ameriki, Afriki in Aziji se te površine pridobivajo z razlaščanjem domorodcev, destrukcijo tradicionalnih kultur in uničevanjem gozdov. Rezultat teh posegov, ki so lahko tudi genocidni (zagovorniki GSO so humanitarci!), je zelena puščava, ki bo kmalu v strnjenem pasu segala od Amazonije do Indonezije. Tu v grobi obliki vidimo, kaj gojenje GSO prinaša tudi v razvitem svetu in kaj bi prineslo tudi pri nas: uničevanje okolja in biološke raznolikosti. Gensko spremenjene rastline ne »sobivajo« z domorodnimi ali tradicionalnimi vrstami, marveč kolonizirajo okolje. (In ko, denimo, gensko spremenjeno žito vdre na polje konvencionalnega ali ekološkega pridelovalca, Monsanto toži zaradi kraje avtorskih pravic.) To uničevanje ekoloških sistemov seveda prispeva k stopnjevanju podnebnih sprememb, ki z vzvratnim učinkovanjem na okolje povzročajo suše, povodnji, invazije škodljivcev in druge bolezni, ki jih potem zagovorniki GSO uporabljajo kot argument za svojo stvar.

Gensko spremenjene rastline se tipično gojijo z uporabljanjem kemičnih sredstev, kakršen je Monsantov roundup. O škodljivih učinkih tega herbicida na zdravje ljudi in živali, da o rastlinah niti ne govorim, je kljub prizadevanjem izdelovalca za prikrivanje evidence vse več dokazov. Celo Svetovna znanstvena organizacija je letos naposled priznala, da je roundup »verjetno« kancerogen. (Pri nas pa bodo Američani zdaj izdelovali glifosat, njegovo glavno učinkovino!)

Pridelovanje gensko spremenjenih rastlin ne uničuje samo naravnega okolja. Monsanto, glavni nosilec in promotor GSO-industrije, je nad zakoni. Ameriški kongres je sprejel zakon, po katerem te korporacije ni mogoče sodno preganjati. Kjer je Monsanto, tam po definiciji ni vladavine prava in zakonov. In kjer bodo gojili GSO, tam bo tudi Monsanto. TTIP postavlja vse korporacije nad nacionalne zakonodaje. Pred korporacijami, ki si bodo prilastile ključne člene v prehranjevalni verigi, ne bomo imeli nobene zaščite.