Če Telekoma Slovenije ne bomo prodali danes, se utegne zgoditi, da bo jutri vreden še manj. To je eden od argumentov, ki jih je bilo v zadnjih mesecih mogoče slišati v prid prodaji 75-odstotnega državnega deleža v družbi. A enakega mnenja očitno niso bili v vrstah nekaterih ponudnikov, ki so si še ob začetku postopka prodaje ogledovali podjetje. Ravno nasprotno. Iz analize, ki jo je za enega od njih pripravila mednarodno znana investicijska banka, je mogoče razbrati, da bi prodaja Telekoma po ceni, ki jo ponuja Cinven, temu odprla manevrski prostor za močno povečanje vrednosti svoje naložbe.
Dober posel za finančne sklade
Dokumenti, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika, razkrivajo, da se Cinvenu z nakupom Telekoma obeta dober posel. Po ocenah mednarodne investicijske banke (ime hranimo v uredništvu), ki že upoštevajo poslovne rezultate družbe za lansko leto, se tako Telekomu v prihodnjih petih letih obeta rast prihodkov. Ti naj bi na ravni skupine, ki jih je lani ustvarila za 758 milijonov evrov, že leta 2019 dosegli 900 milijonov evrov. Tudi dobiček, ki bi ga Telekom ustvaril iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA), bi v tem obdobju zrasel. Do leta 2020 naj bi se tako približal 250 milijonom evrov, kar je 80 milijonov evrov več, kot je – tudi zaradi enkratnih vplivov – znašal lani (okrog 170 milijonov evrov). Omenjena analiza pričakovanja dosedanjega lastnika Telekoma, torej države, pred začetkom prodajnega postopka postavlja pri 190 evrih za delnico. Skoraj natanko toliko naj bi znašala tudi vrednost delnice Telekoma po eni od cenitev, ki so jo naročili pri Slovenskem državnem holdingu (SDH).
A ključni podatek se skriva drugje. V mednarodni investicijski banki so namreč analizirali tudi vrednost Telekoma za finančne sklade. Ugotovili so, da je mogoče s to naložbo že v dobrih štirih letih po nakupu ustvariti 25-odstotno notranjo stopnjo donosa. Gre za kazalnik, ki se uporablja za ocenjevanje vrednosti dolgoročnih naložb. Povedano poenostavljeno, novi lastnik bi lahko Telekom ob dobrem upravljanju in prestrukturiranju čez nekaj let prodal po trikratniku zdajšnje vrednosti. To bi mu uspelo, če bi za delnico po izračunih iz analize odštel od 76 do 97 evrov.
Kaj je šlo narobe v postopku prodaje Telekoma
Prvotna osnovna cena, ki jo za Telekom ponuja Cinven (brez dividend in dodatkov), je znašala 87 evrov. Naključno ali ne, gre za povprečje prej omenjenega intervala. Cinven sicer po novem za delnico Telekoma ponuja sto evrov, a se te dni s Slovenskim državnim holdingom (SDH) pogaja o znižanju kupnine. Del te želi vezati na Telekomov izstop iz makedonske družbe One. Kot je znano, je ta v postopku združevanja z Vipom, podjetjem iz skupine Telekom Austria, slovenski Telekom pa si je pri tem zagotovil možnost umika iz lastništva. A tej povezavi regulator trga v Makedoniji še vedno ni prižgal zelene luči, zaradi česar si želijo v Cinvenu izboriti znižanje kupnine, če Telekom družbe One ne bo prodal.
Vse to je bržčas posledica dejstva, da se SDH že od oddaje zavezujočih ponudb o prodaji Telekoma pogaja le še z enim od ponudnikov. Cinvenu gredo na roko tudi druge okoliščine. Najprej dvojna igra vlade na čelu z njenim predsednikom Mirom Cerarjem. Ta namreč ob srečanjih s tujimi državnimi poudarja svojo podporo privatizaciji v Sloveniji, a hkrati konkretne odločitve prepušča SDH. Tega vodi začasna uprava, v kateri manjka en član, nadzorniki SDH, ki jih vlada menjuje že štiri mesece, pa so tam še iz časa vlade Alenke Bratušek. Spet druga zgodba je svetovalec pri prodaji, družba Citigroup Global Markets Limited. Ta naj bi za svoje delo dobila od 10 do 20 milijonov evrov, pri čemer višina plačila po naših podatkih ni premo sorazmerna z višino dogovorjene kupnine, ki jo bo iztržil SDH. Način poplačila tako Citigroupa ne spodbuja k temu, da bi vztrajal pri višji ceni za delnico Telekoma. Na SDH so nam včeraj pojasnili, da je vsebina mandatne pogodbe s Citigroup Global Markets Limited poslovna skrivnost.
