S sobotno parado ponosa se bo zaključil paradni teden, posvečen pravicam istospolno usmerjenih. Mestna oblast se rada pohvali, da je Ljubljana lezbični, gejevski, biseksualni in transspolni (LGBT) skupnosti prijazno mesto, vendar ali je res?
Pravnica in aktivistka Barbara Rajgelj je prepričana, da se dogajajo premiki, da pa je prestolnica zaradi svoje majhnosti zelo uniformna. »Tukaj je zelo težko razvijati heterogeno kulturno in drugo ponudbo, saj še tista, namenjena širokemu krogu, težko preživi. Obstaja kar nekaj dogodkov in prostorov, namenjenih primarno tej skupnosti, ki so podprti z javnimi sredstvi, toda zasebnih kavarn, klubov, varietejev, malih gledaliških odrov ali kinodvoran ni, saj na trgu ne morejo preživeti.«
Zanimanja za certifikat »LGBT-prijazno« precej
Mestni oblasti gre tako nekaj kritike na račun lišpanja mesta, ki posledično težko prenese raznolikost, a Rajgljeva v isti sapi pohvali denimo projekt certifikata »LGBT-prijazno«, ki ga podeljuje mestna občina. Po besedah vodje oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilke Klančar so omenjeni certifikat že prejeli mestna uprava, Zdravstveni dom Ljubljana, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, mestni stanovanjski sklad in Nacionalni inštitut za javno zdravje, trenutno pa je za pridobitev prijavljenih še 12 organizacij, tako zasebnih kot javnih.
»Mislim, da je Mestna občina Ljubljana edina občina v Sloveniji, ki aktivno pristopa k ustvarjanju vključujočega okolja za osebe LGBT,« je prepričan aktivist za človekove pravice Mitja Blažič. »Ne samo da že vrsto let podpira razvoj nevladnega sektorja, naše socialne, zdravstvene, strokovne in humanitarne programe ter je začela usposabljati za certifikat LGBT-prijazno, ampak je pred časom samoiniciativno izdala tudi dvojezični zbornik Mavrična Ljubljana in se vpisala med evropska mavrična mesta.«
Klančarjeva poudarja, da se zavedajo, da je treba »v luči splošne družbene klime o tej temi veliko govoriti«, saj se drugače spolno usmerjeni še vedno soočajo z zadregami, problemi in diskriminacijo. »Pri vzpostavljanju LGBT-prijaznega mesta nas ne vodi komercialni vidik, ampak vidik ozaveščanja, posredno pa to seveda vpliva tudi na možnost promocije Ljubljane,« odgovarja na vprašanje, ali se takšna politika tudi finančno splača.
Načeloma bi se morala. Turist LGBT namreč statistično porabi več denarja kot drugi turisti, opozarja Matej Valenčič iz turistične agencije Imperial Luxury Travel Solutions, kjer so nedavno organizirali PinkWeek.eu. Gre za luksuzne turistične pakete, posebej namenjene temu segmentu turistov. »To pravzaprav niti ni tako nova turistična niša, le nismo je eksplicitno opredeljevali kot takšno. Konec koncev letos poteka že 63. festival Ljubljana, in med igralci ter glasbeniki, ki so se ga udeleževali vsa ta desetletja, je bilo veliko istospolno usmerjenih,« pojasnjuje Valenčič.
Ljubljana je raj, a nekaj manjka
Njihovi gostje so nad Ljubljano navdušeni. Čudi jih, kako so vsi odprti in prijazni in kako se povsod počutijo sprejete, ne da bi jim bilo treba izbirati »prijazne« lokale in klube. Kaj pa ponudba za petične goste, ki imajo statistično precej denarja in za sabo že veliko potovanj? »Ponudba vrhunske kulinarike je pri nas zelo močna. Kar zadeva nakupovanje, jih v končni fazi lahko odpeljemo tudi v kakšno resno nakupovalno središče k sosedom, saj je vse zelo blizu. Kar zadeva doživetja, pa smo sploh zmagovalci. Ljubljana je kot dnevna soba, kjer je vse na dosegu roke,« se smeji Valenčič. Še nočno življenje se zdi nekomu, ki pride za podaljšan konec tedna, povsem dostojno.
»Res pa je nekaj, kar zelo pogrešamo: hotel s petimi zvezdicami. Vrzel zapolnimo, tako da jih peljemo v Portorož ali na Otočec, a to je nekaj, kar Ljubljana absolutno nujno potrebuje. Veliko dodatnega dela imamo s prikrivanjem tega manka,« še opozarja sogovornik.
Turistično osebje načeloma pohvali, a dodaja, da se včasih še vedno zgodi, da par v sobi pričakata dve postelji, razmaknjeni daleč narazen. »Receptor pač ne vpraša, ker pozabi ali mu je nerodno. Zato se zelo trudimo izobraževati in ozaveščati. Saj je preprosto, potrebno je samo malo uvidevnosti in diskretnosti.«
Tisti, ki se s tovrstnimi zadregami ne srečujejo, so pogosto prepričani, da turizma sploh ni treba ločevati po spolnih preferencah. A sogovorniki pravijo drugače. »Manjšine je treba eksplicitno povabiti, da se počutijo zaželene, in enako mora mesto, ki želi razvijati turizem LGBT, tega eksplicitno vključevati,« poudarja Rajgljeva. Škoda se ji zdi le, da parada tudi letos ni bolj vključena v turistično ponudbo.
