Ustanovitev
Prve pobude za ustanovitev framskega gasilskega društva je že leta 1884 podal takratni upravitelj osnovne šole v Framu Anton Hren. Po Hrenovem odhodu na osnovno šolo Starše v aprilu 1886 je to delo nadaljeval župan takratne občine Fram Juri Finžgar, ki mu je do maja 1886 uspelo zbrati večino denarja za nakup prve ročne batne brizgalne. V tistem času je framski občinski odbor imenoval pripravljalni odbor za ustanovitev gasilskega društva v Framu, ki so ga sestavljali Jernej Zamolo kot predsednik ter Mihael Turner in Štefan Lešnik kot člana. Po velikih prizadevanjih pripravljalnega odbora je bil 8. avgusta 1886 v Framu ustanovni občni zbor, na katerem je bila ustanovljena gasilska enota pod imenom Framska požarna bramba. Izvolili so prvi odbor gasilskega društva. Zanimive pa so bile tudi funkcije v upravnem odboru. Tako so poleg poveljnika, podpoveljnika, blagajnika, tajnika in gospodarja imeli še vodjo in namestnika plezalcev, brizgalne in tudi varuhov.
31. oktobra 1886 je društvo prevzelo prvo ročno batno brizgalno na vozu za konjsko vprego od ljubljanskega tovarnarja Albina Samassuja. Po dveh letih so opremo in brizgalno premestili v skladišče, nekdanjo grajsko kaščo, ki je naslednjih 120 let rabila kot gasilski dom. V teh 120 letih je objekt doživel mnogo dopolnitev in obnov, zaradi utesnjenosti in neprimerne funkcionalnosti objekta pa so gasilci že kmalu začeli razmišljati o gradnji novega doma.
120 let za nov gasilski dom
Septembra 1991 je Svet krajevne skupnosti Fram pod vodstvom takratnega predsednika sveta Stanislava Korena Prostovoljnemu gasilskemu društvu Fram v brezplačen prenos dodelil parcelo južno od potoka in ceste, kjer sedaj stoji sodoben gasilski dom. Leta 2008 so člani PGD Fram po 120 letih končno premestili vozila, opremo in inventar v prostore novega gasilskega doma, ki so ga ponosno naselili po treh letih intenzivne gradnje.
Gasilsko društvo Fram se je vse od ustanovitve avgusta 1886 pa vse do danes soočalo in preživelo različne države in družbene ter politične ureditve. Delovanje društva je po nekaj začetnih letih pod habsburško monarhijo začelo doživljati slabe čase kljub temu, da se je kraj sicer lepo razvijal. Fram je 1. julija 1890 dobil pošto, leto pozneje pa še Bralno društvo in Posojilnico. Do prve svetovne vojne se je društvo že okrepilo in je v vojnem času delovalo normalno. Z nastankom »stare Jugoslavije« je framsko gasilsko društvo oktobra 1919 pristopilo k Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani. V obdobju stare Jugoslavije je leta 1920 društvo nabavilo prvo vozilo; orodni voz za moštvo in opremo, ki so ga vlekli konji. Temu vozu je bila septembra 1926 dodana motorna brizgalna proizvajalca Smekal iz Prage, ki je med gasilci pridobila popularno ime Micka in je še danes skupaj z orodnim vozom shranjena v društvenih prostorih. Framski gasilci so v letu 1934 od dr. Lipolda iz Maribora kupili prvi avto znamke Steyr, ki so ga predelali v gasilskega. Ta avto so dolga leta uporabljali za prevoz moštva in opreme ter za vleko motorne brizgalne Micke.
Usposobljeni in opremljeni
Delovanje društva v »novi Jugoslaviji« (1945–1991) je doživljalo vzpone in padce. Po vojni je delo društva precej oživelo in bilo vse bolj pestro. Ustanovili so žensko desetino, z več vozili so posodobili vozni park, leta 1968 pa so v štirih oddaljenih pohorskih vaseh organizirali gasilske trojke, ki delujejo še danes. S samostojno državo je leta 1991 nastopilo novo poglavje framskega gasilskega društva. Za še bolj učinkovito varstvo pred požari in naravnimi nesrečami so vztrajno posodabljali vozni park in opremo operativnih enot. PGD Fram danes šteje 146 članov in članic. V to je vštetih 59 operativcev, od tega sedem žensk; potem 22 pripravnikov, med njimi pet žensk; 18 mladincev, od tega štiri dekleta; 21 pionirjev, med njimi dve pionirki; v skupnem številu članstva je tudi 21 veteranov in dve veteranki, med člani pa imajo tudi tri častne člane.
Drugo leto bodo v Framu praznovali 160 let gasilstva. V več kot stoletju in pol delovanja so framski gasilci živeli in delovali v različnih političnih ureditvah. Kot kažejo zgodovinske kronike in današnje izkušnje, so bili framski gasilci deležni naklonjenosti in pozornosti ne glede na politično ureditev in oddaljenost prestolnice. Moralna in finančna podpora oblasti je zagotovo veliko prispevala k razvoju gasilstva, a brez generacij predanih gasilcev ki že 160 let skrbijo požarno varnost v domačem okolju, tudi ne bi šlo.
