Ste vedeli, da je bila orhideja korenina v srednjem veku sestavni del ljubezenskega napoja? No, če se ne bomo odločili za ljubezenske zvarke, nam bo orhideja ob pravilni negi popestrila okensko polico ali tudi omarico v dnevnem prostoru, morda celo v spalnici.
Te, na oko precej nežne rastline živijo drugače kot večina drugih nam bolj poznanih sobnih rastlin. Orhideje ne rastejo v zemlji, ampak v specialnem rastnem materialu, substratu. Za uspešno rast potrebujejo relativno malo hranilnih snovi. Komur uspe pet življenjskih elementov – svetlobo, zrak, vlažnost, hranila in temperaturo, harmonično uglasiti, je nagrajen z dolgo živečo orhidejo, ki ga vedno znova razveseljuje s prečudovitimi cvetovi.
Junija nastopi čas mirovanja
Cvetenje večine orhidej se v začetku poletja umirja. V tem času vstopijo v vegetativno rast, s čimer si naberejo dovolj listne mase za kasnejše cvetenje. To jim omogočajo predvsem daljši dnevi in s tem več svetlobe. Višje temperature pa zahtevajo tudi pogostejše zalivanje, nikakor pa ne smemo zanemariti nadzora vlažnosti substrata in preprosto domnevati, da rastline potrebujejo več vode. Morda jih zaradi temnejšega prostora, v katerem jih gojimo, ni treba kaj dosti več zalivati.
Tako denimo orhideje z mesnatimi listi (najpogostejši sta predvsem falenopsis in vanda) izkazujejo zadovoljstvo z zalivanjem in nego z novimi listi. Ti so seveda sočni in svetleče zelene barve. Orhideje s tankimi listi in mesnatimi bulbusi (miltonija, kambrija, oncidij) imajo nežno zelene nove poganjke, njihovi stari bulbusi pa se ne smejo preveč zgubati.
Falenopsise zalivamo na deset dni
Večinoma se falenopsise, ki jih gojimo na okenskih policah, preko poletja temeljito zalije enkrat na 10 do 14 dni. Če jih gojimo na prostem, kjer je rastlino še dodatno sušita veter in poletna vročina, je treba zalivati pogosteje. Ravno tako moramo paziti, da nežnih novih listov ne ožge sonce. Ti namreč junijske sončne pripeke med 10. in 16. uro ne prenašajo najbolje. Lahko bi rekli, da so nežni listi občutljivi tako kot naša koža.
In kako preverimo, kdaj je treba orhidejo spraviti s sonca? Večkrat nežno otipamo če so listi topli in zelo hitro bo vedeli, kje je nevarna meja, ko rastlina še prenese toplo sonce. Vsekakor sta redno zalivanje in primerna osvetlitev zelo pomembna, zato med dopustom dobro premislimo, komu zaupati nego orhidej. Poleg rednega zalivanja je treba paziti tudi na klasične škodljivce, kot so kaparji in vataste uši ter polži in mravlje, če rastline gojimo na prostem.
Kako je z drugimi orhidejami
Cimbidiji sodijo med orhideje, ki jim gojenje na prostem najbolj koristi. Tudi pri njih je treba paziti na najbolj pekoče sončne ure, saj jim bolj ustreza senca brajde ali dreves. Tudi katleje in dendrobiji si precej opomorejo na prostem, so pa bolj občutljivi za posledice deževnih dni, kar lahko vodi v slabšo rast korenin. Druga slaba plat je izpiranje hranil, ki jo povzroči obilno deževje, kar pomeni, da je treba primanjkljaj nadomestiti po vsakem močnejšem nalivu.
V vročih junijskih dneh
Junij je zagotovo mesec poletnega maksimuma, ko je sonce najmočnejše. Tako kot med decembrskim zimskim ekstremom rastline nekako prespijo težke dneve, se tudi v najbolj vročih in svetlih dneh pogreznejo vase in počakajo na bolj milo vreme. Orhideje, ki uživajo na vročini in sončni pripeki, so redke in teh ne bomo našli v prosti prodaji.
