Zanimivo je, da je prostorska postavitev predsobe delno kulturološko pogojena. V zahodnih državah, še posebno v Ameriki, je predsoba del stanovanja; torej ni ločen prostor, temveč je del dnevne sobe. Pri nas pa je predsoba samostojen prostor, ki ga vrata navadno ločujejo od drugih bivalnih površin. Takšen dizajn je zgodovinski odsev tradicionalnih kmečkih koč, kjer je hodnik razmejeval bivalne in zunanje površine. Tradicionalna zaprta predsoba ima prednost z vidika varčevanja z energijo, saj pozimi mrzel zrak ne vdre v hišo, ko odpremo vhodna vrata. Ima pa pomanjkljivost, da je navadno majhna, kar še posebno velja za starejša stanovanja, in omejena z vrati, ki vodijo v druge stanovanjske prostore.
Odvisna od tlorisa stanovanja
Ureditev predsobe je v prvi vrsti odvisna od tlorisa stanovanja. Če ste med tistimi, ki se pripravljate na gradnjo hiše, lahko z arhitektom zasnujete predprostor v odprtem načrtu. Namesto sten, ki bi ga omejevale, za delno ločitev od bivalnih prostorov – dnevne sobe, kuhinje in jedilnice – ki so danes prav tako povezani, poskrbijo visoke omare za shranjevanje. Drugega pohištva, razen morda vedra za odlaganje dežnikov ali pladnja za mokre čevlje, tu ne potrebujemo. Kadar pa urejamo predsobo v starejši hiši ali stanovanju, nam ne preostane drugega, kot da se prilagodimo danim razmeram, kot so majhen prostor, neprimerne dimenzije in pomanjkanje dnevne svetlobe. Kljub vsemu lahko z nekaj domišljije uredimo dovolj prostora za shranjevanje in tudi v tesni predsobi ustvarimo prijetno ozračje.
Na funkcionalnost predsobe najbolj vpliva pohištvo. Ne nazadnje je to prostor, skozi katerega hodimo vsak dan, ko zapuščamo stanovanje in ko se vanj vračamo. Zato nam morajo biti vse stvari pri roki. Obvezen je obešalnik za plašče in suknjiče, ki je lahko obešen na steno ali pa je, če nam globina prostora dopušča, skrit za stranico z visokim ogledalom. Ogledalo, ki je nujen del opreme, lahko tudi samostojno visi na sicer neizkoriščeni steni. V predprostor umestimo še omarico za čevlje, poličko za odlaganje ključev, stojalo za dežnike in morda predalnik za spravljanje šalov, rokavic in drugih potrebščin, če je zanj dovolj prostora. Če je predsoba nekoliko večja, si lahko umislimo plitvejšo garderobno omaro za shranjevanje sezonskih oblačil, sesalnika ali drugih potrebščin. Dovolj širok hodnik pa je idealen za postavitev niza visokih omar, ki rešujejo težave s shranjevanjem v drugih prostorih. Če so stropi visoki, lahko prostor za spravljanje ne preveč težkih stvari uredimo s pomočjo spuščenega stropa. To je lahko tudi plošča, ki je v strop pritrjena z nosilnimi vrvmi.
Rešitve za varčevanje s prostorom
Pohištva standardnih dimenzij v manjšo predsobo ne moremo umestiti, zato nam pohištveni izdelovalci ponujajo številne rešitve za varčevanje s prostorom, predvsem omarice manjše globine. Pohištvene elemente različne višine, dolžine in globine lahko sestavljamo, da se prilegajo prostoru, ki je na voljo. Kljuke za obešanje oblačil je na primer možno zložiti, ko jih ne potrebujemo. Zelo uporabna sta vrtljiv obešalnik za oblačila od tal do stropa, ki ima tudi poličke za odlaganje čevljev, in velikokrat prezrta klop za lažje obuvanje čevljev in shranjevanje obutve v podnožju. Če iz predsobe vodijo v nadstropje stopnice, je pod njimi dovolj prostora za shranjevanje, vendar je treba izdelavo poševnih omaric po meri naročiti pri mizarju. Oprema predsobe je odvisna predvsem od števila družinskih članov, saj družina potrebuje več odlagalnega in shranjevalnega prostora kot samski.
Videz predsobe poleg pohištvene opreme krojijo tudi razsvetljava in talne obloge. Primerna osvetlitev nas varuje pred morebitnimi poškodbami in poskrbi za ugodno ozračje v prostoru. Kadar v predsobi ni naravne svetlobe, jo je treba dobro razsvetliti s svetili. Lahko z osrednjo plafonjero na stropu ali nanizanimi led-lučkami, vendar naj predsoba ne bo tako svetla, da spominja na bolnišnico. Najboljša je topla bela svetloba. Talne obloge naj bodo vzdržljive in lahke za čiščenje, zato se v predsobi ogibajte preprogam, lesenemu parketu, marmorju in drugim za mokroto občutljivim materialom. Mnogo bolj uporabni so talne ploščice, sodobne plošče iz linoleja, različne razlivne mase in podobni materiali. Če je hodnik dolg in ozek, spominja na koridor. S kombinacijo talnih oblog – ob robovih ena barva, v notranjosti druga - ga lahko na videz skrajšamo in razširimo. Podobno lahko naredimo v klasični predsobi, a le, če je nekoliko večja, drugače je prostor videti še manjši.
Barve, skladne z drugimi prostori
Prav takšno oblikovalsko moč imajo tudi barve, toda v primeru predsobe velja opozorilo, da je manj več. To seveda ne pomeni, da mora biti predprostor bel, lahko pa priložnost damo nežnejšim odtenkom. Stene naj bodo prepleskane v barvi, ki se nadaljuje drugod po stanovanju, oziroma v odtenku, ki se sklada z njo. Uporabimo lahko tudi tapete, če smo z njimi okrasili druge prostore, vendar ne gre pretiravati z velikimi vzorci. Če so nam všeč fotografski motivi, na eno steno nalepimo fototapeto.
Barvo sten uskladimo z barvo pohištva, duška pa si lahko damo s posameznimi barvnimi dekorativnimi poudarki, denimo barvitimi obešalniki za oblačila, poličkami ali košarami za shranjevanje predmetov. Za piko na i poskrbijo slike ali fotografije na stenah (dolg hodnik je kot nalašč za galerijo družinskih fotografij – najbolje v črnobeli tehniki) ter dekorativni predmeti, ki pa naj jih ne bo preveč, sicer majhen prostor kaj hitro deluje natrpan.
