Na konferenci so ugledni strokovnjaki iz domovine in tujine osvetlili področje trajnostne prenove z vseh vidikov; ne le energetske učinkovitosti, ampak tudi varovanja virov in zdravih bivalnih razmer. Stavbni sektor je v Sloveniji področje, za katerega so značilni okolju škodljivi izpusti in neučinkovita raba energije. Hkrati tudi pri nas prihajajo v ospredje spoznanja o zdravju škodljivih učinkih bivalnega in delovnega okolja, v katerih preživimo vsaj dve tretjini življenja.
Izkušnje v Evropi kažejo, da vlaganja v celovito trajnostno prenovo stavb spodbudijo zeleno gospodarsko rast, prinašajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in prispevajo k prestrukturiranju gospodarstva, torej k trajnemu zagonu gospodarstva in novim delovnim mestom. Kot ocenjuje predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo Stojan Habjanič, je obstoječi stavbni fond v Sloveniji – od javnih stavb, spomeniško zaščitenih objektov in stanovanjskih stavb do poslovnih stavb iz »zlate dobe« gradbeništva – edinstveno razvojno priložnost. Pritegnil mu je tudi njegova ekscelenca gospod Pietr Jan Langenberg, nizozemski veleposlanik v Sloveniji, ki je poudaril: »Trajnostne, zelene stavbe so najbolj vroča tema na Nizozemskem, a vidim, da postajajo tudi v Sloveniji. To je zelo pomembna tematika, pri kateri morajo biti vpletene vse ciljne strani, od politikov do podjetij.«
Dolgoročna strategija pred javno obravnavo
Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb, dokumenta, ki je bil šele te dni predan iz rok izvajalcev, Gradbenega inštituta ZRMK, v roke naročnika, ministrstva za infrastrukturo, je predstavil vodja tehnične pisarne mag. Tilen Smolnikar. Udeleženci konference so bili tako prvi, ki so bili seznanjeni z vsebino tega pomembnega dokumenta še pred predajo v javno obravnavo.
Ocena prihrankov in širših koristi naj bi imela ekonomske, družbene in okoljske učinke z vidikov prihrankov energije in varovanja virov. Pri izvajanju ukrepov za prenovo stavb v širšem obsegu bo treba upoštevati vsako stavbo kot celoto, vključno z njenim ovojem, opremo, obratovanjem, vzdrževanjem in razgradnjo. Predstavljene so bile tudi priložnosti pri sprejemanju ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti za stanovanjski sektor in javni sektor. Kot družba veliko vemo o tem, kako stavbe vplivajo na okolje. Prav tako veliko vemo o tem, kako stavbe učinkujejo na človeka, a le malo o navadah in obnašanju ljudi, ki živijo in delajo v teh stavbah. Ingrid Reumert je predstavila izsledke vseevropske raziskave Barometer zdravih bivališč. To je raziskava želja uporabnikov stavb o tem, kaj si resnično želijo in kakšne so njihove zahteve. Ambicija pobudnikov raziskave Barometer zdravih bivališč je podati boljši uvid v stanje evropskih domov ter da v tem pogledu dati pravico govora tudi Evropejcem. Katere so njihove vrednote? Kakšne so njihove želje in obnašanje? Kaj načrtujejo s svojimi domovi v bližnji prihodnosti?
Spremeniti način razmišljanja
Haico van Nunen je kot sodelavec nizozemskega studia Boewhupl Groep razložil njihove inovativne pristope k prenovi enostanovanjskih stavb, ki bi jih lahko v slovenskem prostoru z nekaj prilagoditvami učinkovito uporabili pri mnogih stanovanjskih blokih iz 60. in 70. let. Naloga gradbenega sektorja je omogočiti trajnostno gradnjo in bivanje za 21. stoletje ter še dlje. Da bi do tega prišli, pa moramo raziskati današnji način življenja in gradnje ter načine, kako jih spremeniti.
Za trajnostni način gradnje pa moramo spremeniti tudi naš način razmišljanja. V praksi to pomeni, da se mora življenjska doba vsake stavbe podaljšati (vseživljenjsko razmišljanje), uporaba energije mora biti (skoraj) ničelna (aktivno razmišljanje) in uporaba surovin kar najbolj zmanjšana (ciklično razmišljanje). Ti koraki so nujni za zmanjšanje okoljskega vpliva stavbe.
Na primeru Madžarske in nekaterih drugih, nam podobnih okolij je Adrian Balaci predstavil možnosti financiranja prenove v primerih, ko se ni moč nadejati podpore »uradnih« finančnih ustanov. Klasični načini financiranja investicij v nepremičnine pogosto niso več učinkoviti, zato so nujne nove, alternativne finančne rešitve. Pravilni finančni ukrepi in spodbude, tudi komercialnih bank in zavarovalnic, lahko zaženejo velik del kapitala, oživijo gospodarstvo in s tem izboljšajo grajeni prostor, kar bi bilo nadvse uporabno tudi v Sloveniji.
Prenova spomeniško zaščitenih stavb
Dr. Thomas Belazzi je najprej razložil, kako pravilno postopati pri prenovi spomeniško zaščitenih stavb, da se iz njih naredi energijsko učinkovite stavbe, ki so sočasno tudi zdrave za njihove uporabnike. Velik poudarek predavanja je bil na uporabi zdravju neškodljivih materialov in potrebi po odstranitvi številnih škodljivih materialov iz stavb iz 60. in 70. let. Dr. Michael Tribus je spregovoril o uspešnih izvedbah njegovega arhitekturnega studia, s katerimi v povprečju dosegajo od 60- do več kot 90-odstotne prihranke pri porabi energije. Na primeru prenove pošte v Italiji v vladno stavbo je bilo prikazano, da je lahko premišljeno zasnovana kakovostna arhitektura v povprečju cenejša od običajne, tudi ko govorimo o investiciji v prenovo. Glede na hiter tempo življenja pa je nujno, da se pri načrtovanju in izvedbi stavb zagotovi tudi fleksibilno rabo.
Uporaba obnovljivih virov – lesa (ter iz lesa izdelanih lesenih proizvodov, fasad, izolacij, oken, talnih oblog, pohištva ipd.) ob prenovi in novogradnji je kljub številnim spektakularnim projektom dandanes še vedno redka oziroma izjema. Holger König iz Nemčije je na primerih izgradnje in prenove stavb za javni sektor oziroma šolstvo pojasnil pravilen pristop k sprejemanju odločitve ali porušiti ali obnoviti. Nikakor pa se ne da več prezreti vidika enostavnega in ekonomičnega vzdrževanja ter zagotovila, da stavbe ne bodo energijsko potratne, kar mora biti nujno povezano z monitoringom in spremljanjem porabe.
Na konferenci je bilo poudarjeno, da je večina objektov na svetu že zgrajenih. Te bo treba obnavljati v skladu z zahtevami trajnostne gradnje, ob tem pa je nujno, da se jih bo prenavljalo celovito, s kakovostnimi arhitekturnimi rešitvami, da bodo objekti prijazni do človeka in okolja ter ekonomsko upravičeni. (sč)
