Za prevzete žičnice zdaj visok račun
Okrožni državni sodnik Matjaž Štok, ki vodi stečajni postopek Športnega centra Pohorje, je v četrtek izdal sklep, v katerem soglaša s predlogom stečajnega upravitelja Draga Dubrovskega. Ta je izračunal, da mora občina Ruše v letu dni Športnemu centru Pohorje plačati 4,3 milijona evrov, Republika Slovenija pa 7,1 milijona evrov.
Ko je Športni center Pohorje v lanski jeseni šel v stečaj, so se sesula tudi koncesijska razmerja na hribu. Da bi rešila smučarsko sezono, je mariborska občina uveljavila izločitveno pravico in iz stečajne mase vzela v last večino žičniške infrastrukture ter druge nepremičnine na smučiščih. Te naprave je dala v upravljanje javnemu podjetju Marprom. Stečajni upravitelj Dubrovski je občini prejšnji mesec izstavil račun za njeno ukrepanje v prid gospodarstvu in turizmu. Maribor mora v stečajno maso vplačati nekaj več kot 17 milijonov evrov, kolikor je še vredno premoženje, ki je prešlo v last občine.
Zahtevek iz pravne praznine
Občina Ruše in Republika Slovenija žičnic nista vzeli iz stečajne mase in jih prevzeli v last, končni formalnopravni učinek pa je v bistvu enak. S Športnim centrom Pohorje sta sklenili koncesijsko pogodbo za graditev žičniških naprav na mariborskem Pohorju in Arehu. S stečajem naprave niso postale last športnega centra, temveč občine oziroma države, izhaja iz sklepa sodišča. Zato morata država in občina Ruše v stečajno maso v roku 12 mesecev vplačati celotno vrednost objektov in naprav, ki so bile pod koncesijo. »Način izračuna je določen v koncesijski pogodbi,« je zapisal sodnik Štok.
Stečajni upravitelj Dubrovski ugotavlja, da na tem področju obstaja »pravna praznina«. »Odvetniki Družbe za upravljanje terjatev bank trdijo, da mora Republika Slovenija vzeti svoje premoženje iz stečajne mase in plačati,« nam je razložil. Po njegovih besedah se pravniki Družbe za upravljanje terjatev bank sklicujejo na zakon o žičniških napravah za prevoz oseb. »Če se ta zakon bere dosledno, bosta morali država in občina Ruše plačati,« dodaja Dubrovski in priznava, da so razmere vsekakor zapletenejše kot v primeru mariborske občine. Zahtevek občini zanj ni sporen.
Po objavi Štokovega sklepa so iz županstva Andreja Fištravca sporočili, da po njihovi oceni iz obrazložitve ni razvidno, kako in na podlagi kakšnih izračunov je stečajni upravitelj prišel do zneska 17 milijonov evrov. »Vse je določeno v zakonodaji. To je bolj podobno sprenevedanju kot nekemu resnemu odzivu,« pravi Dubrovski in dodaja, da se po sodnikovem sklepu pri njem v imenu Mestne občine Maribor ni oglasil še nihče.
