Konec januarja je vlada sklenila dogovor z reprezentativnimi združenji slovenskih občin, da bo povprečnina pol leta ostala 525 evrov, prvega julija pa naj bi se znižala na 500 evrov. Ker bi občine na ta račun ostale brez 25 milijonov, je vlada obljubila, da bo pripravila ukrepe, ki bi občinam znižali stroške, da bi lahko normalno delovale tudi z manj denarja. A je vlada na občinske varčevalne ukrepe pozabila.
To je razvidno iz poročila ministrstva za javno upravo, ki ga je minister Boris Koprivnikar predstavil kolegom. Naročil jim je, da morajo do 5. junija predlagati konkretne ukrepe za znižanje izdatkov občin. Na ministrstvu so po petih mesecih ugotovili, da bodo zakoni, ki jih je vlada v ta namen predvidela, sprejeti šele konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Ker se je vlada konec januarja zavezala, da bo bodisi poskrbela za znižanje stroškov bodisi »občinam na drug način zagotovila ta sredstva«, je Koprivnikar konec maja še enkrat pozval druga ministrstva k »intenziviranju procesov«. Še enkrat zato, ker je bila situacija povsem enaka že sredi aprila, ko je vlada prvič ugotavljala, da z obljubljenimi ukrepi ne bo nič.
Predlogov le malo
Kaj se je do petka nabralo na ministrstvu za javno upravo? Glede na njihov odgovor ne prav veliko. Vsekakor ne dovolj, da bi javnosti in občinam lahko predstavili vsaj en konkreten varčevalni primer, saj »kompleksni proces usklajevanja še traja«. »Zato vam v tem trenutku žal še ne moremo dati konkretnejših odgovorov v zvezi s predvidenimi ukrepi. Tematiko bo obravnavala vlada na svoji redni seji. Predvidevamo, da bo naslednji sestanek vladnih in občinskih predstavnikov na omenjeno temo sklican po njej,« so sporočili z ministrstva za javno upravo.
Ker z ukrepi slabo kaže, je najbolj logična rešitev ta, da povprečnina ostane 525 evrov in da ministrstvo za finance drugje izbrska 25 milijonov evrov za občinske proračune. Občine so jih namreč za letos pripravljale tako, da so upoštevale obljube države, da bodo lahko prihranile in zaradi tega prejele manj denarja. Če prihrankov ne bo, povprečnina pa se bo znižala, bodo občinske blagajne v škripcih. »Zahtevamo nabor konkretnih ukrepov s konkretnimi izračuni prihrankov in ne nekimi ocenami, s kakršnimi so nam postregli v začetku leta, ko so nam znižali povprečnino z lanskih 536 na letošnjih 525 evrov, pa od tega ni bilo nič. Če bodo začeli izplačevati znižano povprečnino, a ne bodo poskrbeli za prihranke, bomo vložili ustavno presojo. Zavedam se, da zaradi rasti BDP vsi pritiskajo na vlado, a ta bo nekje morala najti sredstva za normalno delo občin,« je jasen eden od treh predsednikov Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice. Kot konkreten predlog pričakuje spremembo normativov na vseh področjih, tudi v predšolski vzgoji.
Občinam državno zemljo
»To je le eden od možnih ukrepov. Drugi je recimo prenos stavbnih zemljišč s sklada kmetijskih zemljišč na občine. Sklad namreč s temi zemljišči nima kaj početi, občine pa bi jih lahko dolgoročno upravljale za gospodarski razvoj ali jih opremile in prodale. Tak ukrep nikogar nič ne stane in nihče ni prikrajšan, tudi občani zaradi nižjih standardov ne,« je konkreten predsednik Združenja slovenskih občin (ZOS) Robert Smrdelj, sicer župan Pivke, ki tudi sam pričakuje ohranitev višine povprečnine. »Ministrstvu za finance smo že predlagali, da ohranimo višino povprečnine, če pa bi res prišlo do ukrepov in konkretnih prihrankov, se to lahko upošteva prihodnje leto. O tem niso hoteli niti slišati, češ da jim očitno ne zaupamo. Kako pa naj jim, če doslej niso pripravili niti enega ukrepa za znižanje naših stroškov,« je kritičen Smrdel.
Prihodnje leto bo povprečninska zmeda morda še večja. Zaradi rasti BDP se bodo sprostile plače v javnem sektorju, višje bodo tudi socialne pomoči. To se bo poznalo pri stroških občin, saj gre večina proračuna prav za plače in socialne transferje. »Pri nas smo že izračunali, da bomo prihodnje leto na ta račun imeli za pol milijona evrov višje odhodke. Pri 20-milijonskem proračunu je to zelo veliko. Pogajanja o višini povprečnine za leto 2016 bodo tako še ostrejša kot letos,« napoveduje Ivan Žagar.
