Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je včeraj po sestanku z ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič in s predsednikom Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žigo Schmidtom obljubila, da bodo »skušali zagotoviti dodatna sredstva za dodatek k štipendiji Erasmus+«. To naj bi storili s »prerazporeditvijo sredstev«. Kako oziroma na račun česa in kakšna bo vsota, nam včeraj na ministrstvu še niso znali pojasniti.
Študenti, ki prek programa Erasmus+ odhajajo na študijske izmenjave v tujino, so poleg štipendije programa Erasmus, ki znaša od 300 do 500 evrov, do zdaj dobivali še dodatek matične države – v Sloveniji 150 evrov na mesec. V začetku maja je študente razburila informacija, da tega denarja po novem ne bodo več dobili. Ministrstvo za delo namreč letos ni zagotovilo denarja za razpise, ki niso nujni. Ta poteza bi študenta, ki na izmenjavo odhaja za deset mesecev, »stala« 1500 evrov. Glas so takoj povzdignili v ŠOS, kjer so od pristojnih ministrstev zahtevali, da denar zagotovijo.
Kopač-Mrakova: Internacionalizacijo podpiram
Gre za dodatna sredstva, ki naj bi slovenskim študentom pomagala kriti visoke stroške, povezane z bivanjem v tujini. Pri ŠOS poudarjajo, da je ravno ta denar »marsikomu olajšal odločitev za odhod na tuje oziroma mu to sploh omogočil«. Kot pravi Schmidt, bi ukinjanje finančne pomoči pomenilo manj mobilnih študentov in poglabljanje socialnih razlik, saj bi po znanje na tuje lahko odhajali le premožnejši.
Odločitev je razburila tudi študentsko organizacijo Iskra, ki je za jutri napovedala celo protest pred ministrstvom. A je zaradi spremenjene odločitve shod začasno odpovedala in državo pozvala, naj zagotovi sistemski vir sredstev za štipendije.
Kopač-Mrakova sicer poudarja, da podpira internacionalizacijo v šolstvu in mednarodno mobilnost. Ta je navsezadnje tudi eno temeljnih načel bolonjskega procesa, prav tako sta pomen in spodbujanje mobilnosti študentov v nacionalnem programu visokega šolstva v obdobju 2011–2020 jasno opredeljena: »Dodatno financiranje mobilnosti študentov je treba spodbujati, ker je internacionalizacija slovenskega visokega šolstva ključna za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti. Prinaša več znanja, izboljšanje oziroma pridobivanje medosebnih, komunikacijskih in kulturnih kompetenc ter novo študijsko ponudbo za prihodnji trg dela.«
