Denimo, da se pogovarjamo o 800 milijonih, pa vem, da bo to umeščanje nam tujerodnih beguncev v evropski prostor, tako kot po navadi, naneslo veliko več – saj veste, nepričakovana dodatna dela, pa večji priliv beguncev od načrtovanega, pa tečajne razlike in obresti na obresti ter... Ali veste, dragi bralci, koliko je to in kaj vse bi s tem denarjem naredili? Poglejmo na primeru nogometa, panoge, ki nekajdesettisočem daje delovna mesta, milijonom pa sprostitev, da lažje prenašajo vsakodnevne delovne obremenitve. S temi 800 milijoni bi nogomet lahko prehitel panoge, kot so telekomunikacije, oglaševanje in pivovarsko industrijo, ki v resnici ponujajo precej manj varnih delovnih mest.
Za ta denar bi lahko evropski klubi kupili kakšnih pet ali šest Lionelov Messijev, sedem Drogbajev in osem Ibrahimovćev. Si predstavljate, kakšen atomski fuzbal bi to bil in koliko več ljudi bi ga šlo gledat in koliko več bi plačali oglaševalci? Stadione bi širili in cvetela bi gradbena industrija, pa tudi tekstilna bi doživela renesanso, saj bi komajda lahko ustregla povpraševanju navijačev po dresih njihovih ljubljenčkov.
S temi osemsto milijoni, prekanaliziranimi v žogobrcarsko industrijo, bi celo San Marino, Andora in Liechtenstein z lahkoto podkupili dve tretjini Fifinih uradnikov in delegatov ter bi brez težav dobili skupno organizacijo evropskega, svetovnega in, če bo treba, medgalaktičnega nogometnega prvenstva. Tako bogato poplačani fifovci bi zamižali na obe očesi ob dejstvu, da bi bili stadioni večji od ozemlja držav, ki bi kupile prvenstva, in bi ogrožali suverenost in ozemeljsko celovitost sosednjih držav. Pomembno je, da denar veselo kroži in da ga Fifini funkcionarji veselo zapravljajo. Ekonomisti so si tako ali tako enotni, da je treba spodbujati porabo, in s temi 800 milijoni bi to nedvomno dosegli.
Če jih daš za begunce, je to, gledano z ekonomskega zornega kota, čista izguba, saj jih bodo zapravili za čipse, konzerve, obisk lunaparka in kitajske ponaredke očal ray ban, kar je nedobičkonosno zapravljanje denarja evropskih davkoplačevalcev. Na drugi strani dobro plačani žogobrcarji in Blatterjeve oprode kupujejo prestižne avtomobile in jahte, gradijo vile z bazeni velikosti nogometnih stadionov, potujejo, kaviar jedo z lopato in tako pomagajo industriji, kmetijstvu in turizmu. Skratka, spodbujajo proizvodnjo, odpirajo nova delovna mesta, vlagajo v nove nogometne projekte, pehajo spiralo razvoja in blaginje navzgor. Res ni težko razumeti, komu naj EU nameni teh 800 milijonov.
