Ne. Slišal sem to pesem na našem stadionu, ki mi jo pojejo navijači. Lepo jo je slišati, kakšnih posebnih občutkov pa ob tem nimam.
No, verjetno ni kar tako, če so vam peti začeli že po tem, ko ste odigrali drugo tekmo v ligi prvakov. Morate biti precej samozavestni, če se vas to ni dotaknilo.Saj veste, kako je. Po eni tekmi ti lahko žvižgajo, po drugi ti pojejo, po tretji pa je že spet lahko obrnjeno. To je sestavni del profesionalnega nogometa in tako moraš to tudi razumeti. Ko ti gre dobro in so navijači na tvoji strani, je precej lažje kot takrat, ko ti ne gre in te ljudje ne marajo. Vendar se je treba spoprijeti tudi s tem.
Ampak res ne varčujejo s pohvalami na vaš račun, vi pa ostajate hladni?Verjetno me poznate že od mojih začetkov... Za zdaj se me te stvari niso dotaknile. Grem naprej, kot sem šel vedno. Lepše je, če ti ljudje ploskajo in hvalijo, kot če ti žvižgajo, ampak doživel sem že oboje in za zdaj s tem nimam težav.
Ko sva že pri začetkih. Ti so bili drugačni, precej manj bleščeči. Začeli ste v Jami za Bežigradom.Drži. Ampak je bilo tudi takrat lepo in zanimivo.
In ste se iz jame povzpeli na vrh...(Smeh.) V Jami sem začel, a ne bi rekel, da sem bil v jami. Tam sem se imel zelo lepo. Bil sem del skupine otrok in trenerjev, ki smo zelo uživali in nizali dobre rezultate. Na začetke imam zelo lepe spomine. Zdaj sem tu. Kje bom čez nekaj let, pa nihče ne ve.
Menda ste se takrat zgledovali po Ikerju Casillasu. Morda je vaša želja, da bi ga čez nekaj let nadomestili pri Realu?Ko sem bil mlajši, je bil res Casillas na najvišji ravni in se je o njem največ govorilo. Rad sem ga spremljal. Odkar sem sam stopil v profesionalni svet, pa o tem nisem več razmišljal in nisem več navdušen nad nikomer, kot sem bil morda včasih.
Ker ste zdaj že boljši od Casillasa?Ne, nikoli ne bom rekel, da sem boljši ali slabši. Sem profesionalec, ki se trudi biti vedno boljši. Casillas je pa prav tako velik profesionalec in odličen vratar, eden najboljših vseh časov. Jaz prav veliko še ne morem govoriti, ker še nisem dosegel, kar je on.
Prestopa v Real se v prihodnje ne bi branili?Trenutno sem v Atleticu, Real je naš veliki rival. Ni pametno govoriti o tem vprašanju.
Ne smete prav veliko povedati, kajne?Če hočem narediti problem, lahko. Ampak nima smisla.
Pravijo, da je Diego Simeone, ki vas trenira leto dni, poseben trener. Zakaj?Lahko vidite, da je odličen trener, saj ima odlične rezultate. O njem lahko povem vse najboljše. Zakaj bi bil poseben? Vsak trener ima svoje lastnosti, svoj način dela. Kakšen je njegov način dela in kakšne so njegove značilnosti, niti ne znam razložiti. To občutiš, ko si tam.
Pa je njegov pristop poseben ali ne?Glede atmosfere v ekipi, motivacije, zagotovo. Zna narediti vse, kot je treba.
Verjetno še niste imeli trenerja, ki bo tako skakal ob klopi in mahal z rokami, kot to počne Simeone?Lansko leto sem imel podobnega trenerja v Benfici. Tudi on je vseskozi stal ob igrišču, nas spodbujal. Na to sem navajen, morda zato nisem občutil takšne razlike, ko sem prišel k Atleticu.
Trener vratarjev Atletica Pablo Vercellone je pred kratkim v intervjuju za Dnevnik rekel, da ste bili nekoliko manj zavzeti na začetku sezone, ker niste branili.Mogoče je on to tako videl. Zavzetost mi ni nikoli padla. Mislim, da ni rekel, da mi je padla zavzetost za dva ali tri mesece. Zagotovo se pa zgodi, da si na enem ali dveh treningih na mesec malo slabše volje, da ni vse kot ponavadi. Ampak motivacija in zavzetost mi zagotovo nista padli. Če bi mi, bi težko prišel do priložnosti, ki sem jo dobil.
Ste pa podobnih situacij vajeni. Ste lahko pričakovali ali čutili, da bo prišel vaš čas?Čutil nisem ničesar. Nikjer, kjer sem bi doslej, mi ni bilo postlano z rožicami, da bi prišel v klub in takoj branil. Zato sem tega vajen. Seveda bi najraje videl, da bi vseskozi branil. Toda treba je trenirati, čakati na svojo priložnost, biti potrpežljiv.
Kateri vratar v španski ligi je na vas naredil največji vtis?Ne ukvarjam se z drugimi stvarmi, ampak le s seboj. Ne vem, kakšen vtis je kdo naredil, ker sem osredotočen le na svoje delo.
Kaj pa napadalec? Je težje braniti proti Lionelu Messiju ali Cristianu Ronaldu?Tudi na to vprašanje je težko odgovoriti. Oba sta vrhunska nogometaša. Ronaldo je bil razglašen za najboljšega na svetu, Messi pa je v odlični formi. Nemogoče je reči, proti komu je teže braniti. Proti nikomur ni lahko, ne le proti njima, ampak tudi proti drugim nogometašem. Vedno moraš biti maksimalno osredotočen.
Pa vseeno, kdo je boljši?Nikoli nisem razmišljal, kdo je boljši, oba sta vrhunska. Ampak Ronaldo je bil letos razglašen za najboljšega na svetu. Če je nekdo razglašen za najboljšega na svetu, potem je verjetno trenutno najboljši.
Ampak Ronaldo je to nagrado dobil za lansko leto.Ja, ampak trenutno ima ta naziv še vedno on. Kako bo naslednjega januarja, bomo pa še videli.
V vaši ekipi je nekaj zvezdnikov. Kako se razumete z njimi?Z vsemi se dobro razumem. Prav veliko se zunaj nogometa ne družimo, včasih gremo na kakšno kosilo ali večerjo. Verjetno sem največ časa preživel z Mariem Manđukićem, kajti tudi jaz govorim dobro hrvaško, on ima pa probleme s španščino, zato sem mu skušal pomagati, da bi mu bilo s tega vidika čim lažje.
Medtem ko ste vi kmalu po prestopu v Atleticu že dajali intervjuje v španščini...Že kar dobro govorim, čeprav ne perfektno. Lahko se sporazumevam, tudi na intervjujih in novinarskih konferencah. Se pa še najdejo besede, ki jih ne poznam.
Drži, da vas velika pozornost in blišč motita, ker tega še niste vajeni?Ne morem reči, da tega nisem vajen, še posebno v zadnjih dveh letih. Sestavni del nogometa je, da si vseskozi deležen pozornosti. Ampak da bi prav veliko govoril, to pa ne. Nisem še dosegel dovolj, da bi lahko kar koli povedal. Sem šele na začetku. Verjetno bodo takšne stvari primernejše ob koncu moje kariere, ko bom nekaj dosegel. Če bi pri 22 letih veliko govoril, ne bi imelo smisla, kajti pred menoj je še dolga kariera. In v enem dnevu se lahko vse spremeni.
Potem ne gre za to, da bi bili sramežljivi, kot je mogoče slišati?Ne. Ni mi pa všeč veliko govoriti in biti pred kamero. Če ni nujno potrebno, se temu izogibam.
Iker Casillas je pred kratkim rekel, da je vaš soigralec Fernanado Torres najbolj podcenjen igralec v Španiji. Se strinjate?O tem nimam pojma, zato tega seveda ne morem komentirati. Morda včasih do vas pride tudi kakšna neresnična beseda, to se v tem svetu pač dogaja. Glede Torresa lahko povem le vse najboljše. Za večino nogometnih navdušencev je velik nogometaš. Veliko je že dosegel in mislim, da še veliko bo. Sem zelo vesel, da imam možnost trenirati z igralcem, kot je on.
Vas je kdo od starejših nogometašev, kot je Torres, vzel pod svoje okrilje, da bi se lažje privadili na novo okolje?Ne. Ko si enkrat profesionalec, ni pomembno, koliko si star. Če šteješ 16, 17 ali 35 let, nate gledajo na isti način. Igralci z daljšim stažem v klubu ti lahko dajo nasvete, pod svoje okrilje pa me ni vzel nihče. Za to niti ni bilo potrebe.
Ste po tem, kar ste prestali na Portugalskem in tudi v Sloveniji pri Olimpiji, k Atleticu prišli že utrjeni?Vsak dan te nekaj novega nauči, tako je bilo vse od mlajših selekcij naprej. Ker sem šel zelo mlad v tujino, sem se še dodatno utrdil in sem še hitreje odrasel kot bi v Sloveniji. V Atletico in tudi že prej v Benfico sem prišel psihično dobro pripravljen.
Kakšno je bilo potemtakem vaše odraščanje?Do 17. leta, dokler sem bil v Sloveniji, je bilo podobno kot pri mojih vrstnikih, potem drugačno. V tujini na določene stvari gledaš drugače. Naučiš se marsikaj novega, spoznaš, kakšen moraš biti, da bo najbolje za vse, vpletene v tvojo zgodbo.
Kdo vse je vpleten v vašo zgodbo?V prvi vrsti oče, mama in sestra. In tudi vsi, ki me poznajo, ter moj menedžer Miha Mlakar.
In na začetku je bil oče z vami na Portugalskem...Z menoj je bil v Beira-Maru, v prvem klubu, v katerem sem bil na posoji. Takrat še nisem imel izpita za avto, zato mi je veliko pomagal. Hvaležen sem mu za to. Od takrat naprej živim sam, redno me pa obiskujejo.
Ko ste prestopali iz Benfice v Atletico, ni manjkalo težav. Ste zaradi tega iz Lizbone dobili negativne signale?Vsi točno ne vedo, kaj se je dogajalo. To vemo tisti, ki smo v to vpleteni. Mislim, da zapletov ni bilo. Če pa kdo govori o zapletih, naj govori. Toda jaz jih nisem videl. Res je, da je vse skupaj trajalo malo dlje, ampak je šlo za kar velik prestop.
