Vsaka enota knjižnice je res zgodba zase. Pri vsebinskih zasnovah sledimo potrebam lokacij, vsebinskim poudarkom glede na leto, mesto delovanja, različno publiko – v Ljubljani je tako na Trnovski plaži največ mladih, na Ljubljanskem gradu domačih in tujih obiskovalcev mesta, na Mali planini ljubiteljev gorništva... Nekatere knjižnice so posebne tudi zaradi vsebine: v ljubljanskem parku Zvezda denimo v sodelovanju z ameriškim veleposlaništvom že drugo leto zapored ponujamo ameriške avtorje in tematike. Kljub temu pa poskrbimo, da pod vsako krošnjo vsakdo najde zanimivo knjigo zase.
Koliko denarja porabite za nakup knjižnega gradiva?Nakup knjig je ena glavnih težav, s katerimi se soočamo. Po več kot desetih letih delovanja, razvoja projekta in pozitivnih odzivov z vseh strani še vedno nimamo sredstev za nakup. Ne gre več za nekaj knjižnic v prestolnici, letos bo v vseh enajstih mestih skupno delovalo osemnajst enot Knjižnice pod krošnjami. Razvili smo zelo zanimiv nacionalni projekt širjenja bralne kulture, pristen tudi v svetovnem merilu. Knjige, ki jih ponujamo pod krošnjami, so vsa leta donacija mnogih založnikov, ki vidijo ključne prednosti projekta: nagovarjanje različnih skupin k branju ter promocijo knjig, ki jih ponujamo. Založnike projekt prepriča, saj zna knjige in branje ljudem ponuditi na spontan način v prijetnem okolju.
Knjige vam podarijo, na samih lokacijah vam pomagajo prostovoljci, kaj se torej zgodi s subvencijo Javne agencije za knjigo, ki je leta 2013 znašala 10.000 evrov, letos pa je najbrž primerljiva?Finančnih sredstev na nacionalni ravni je glede na obsežnost projekta odločno premalo. Nacionalna sredstva bi nujno potrebovali za nakup knjig in izdelavo opreme, ki je za lokalne skupnosti prevelik zalogaj. Projekt je produkcijsko in organizacijsko zaradi obsega zelo zahteven in poteka vse leto – od vsebinskega snovanja z lokalnimi partnerji, komunikacije z založniki, pridobivanja dovoljenj, skladiščenja, vzdrževanja opreme… Prostovoljci skrbijo le za izvedbo ene enote v Ljubljani, deloma še pri izvedbah na lokalnih ravneh, vse preostalo knjižnično delo v Ljubljani pa je plačano in tako se nam zdi tudi prav. Če izračunamo, koliko ur dela je v eni sezoni opravljenih že pod eno samo krošnjo, in upoštevamo še ves spremljevalni program, vidimo, da je vloženega ogromno dela, za katerega si želimo, da bi bilo lahko primerno plačano.
Kje pa počivajo knjige pozimi?Nekatere knjižnice imajo tudi zimsko izvedbo – tam, kjer partnerji poskrbijo za nadzor nad izposojo, v Ljubljani denimo v Tivolskem rastlinjaku in v prostorih zavoda Kersnikova, kjer sodelujemo z društvom Rampa. Druge knjižnice čez zimo hranimo v ogrevanem skladišču. Bo pa letos zimska zgodba malo drugačna, saj smo v programsko upravljanje prevzeli Vodnikovo domačijo v Šiški, kjer bo knjižnica odprta vse leto.
Vodnikovo domačijo je zavod Divja misel nedavno dobil v upravljanje prek občinskega razpisa. Kaj se bo še dogajalo tam, Knjižnica pod krošnjami namreč ni vaš edini projekt?Drug zanimiv projekt zavoda so Moje ulice, ki iščejo in zbirajo osebne spomine starejših na življenje v Ljubljani nekoč. Organiziramo redna pripovedovanja spominov, letos bomo v sodelovanju z režiserko Anjo Medved, zavodom Kinoatelje ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljana končali dokumentarni film Podobe pozabe ter zelo zanimiv spletni spominski album mesta Ljubljana.
Z mesecem majem smo prevzeli vodenje Vodnikove domačije, ki jo skupaj s programskimi partnerji vzpostavljamo kot hišo branja, pisanja in pripovedovanja. Od septembra dalje bo v okviru domačije delovala tudi galerija, prva razstava v njej bo zaznamovala 70 let Cicibana.
