Pred petnajstimi leti so raziskovalci merili, kako funkcionalno pismeni so odrasli. Dokazovali so, da je od tega odvisno, kako se v življenju znajdejo, ko imajo raznovrstne opravke, kot je na primer izpolnjevanje obrazcev. Kasneje so se tej pismenosti pridružile še bralna, matematična, tehnološka... Najnovejša mednarodna raziskava PIAAC, v katero je vključena tudi naša država, pri posameznikih preverja vse našteto pod skupnim imenom – spretnosti. »Delovno mesto, blaginja in dobrobit posameznika so odvisni predvsem od tega, kaj zna in kaj s tem, kar zna, naredi,« pravi direktor direktorata za izobraževanje in spretnosti pri OECD Andreas Schleicher.
Pred 15 leti so bili rezultati šokantni
Omenjena raziskava, ki poteka pod okriljem OECD, je doslej pokazala, da nizka raven spretnosti ljudem močno omeji dostop do bolje plačanih in bolj zadovoljujočih delovnih mest. Takšni ljudje se večkrat počutijo objekt politik in ne tisti, ki lahko vplivajo nanje. A v Sloveniji so raziskovalci šele zaključili delo na terenu, kjer so opravili so 5165 intervjujev. Naša država se je skupaj s še sedmimi tej raziskavi pridružila v drugem krogu. V prvem so jo izvedli v 24 državah, sledil pa bo še tretji krog. Rezultati raziskave bodo znani predvidoma julija 2016. Naši državi bodo po mnenju Schleicherja ponudili ogledalo in ji povedali, ali je napore v izobraževalni sistem v zadnjih 15 letih usmerjala v prave vsebine in k pravim ciljnim skupinam ljudi.
Pričakovanje podatkov je po besedah dr. Petre Javrh, vodje projekta z Andragoškega centra Slovenije, začinjeno s strahom. Rezultati raziskave o funkcionalni pismenosti odraslih iz leta 1998 so bili namreč za našo državo katastrofalni. »Takrat smo doživeli šok,« priznava. Naša država je namreč zaostajala za ostalimi državami prav na vseh raziskovanih področjih. Izjemne razlike so se pokazale tudi med pismenostjo bolj in manj izobraženih, med mladimi in starejšimi, med šolajočo se mladino in osipniki. »Podatek, ob bok katerim državam se bo tokrat uvrstila Slovenija, zna dvigniti precej prahu,« kljub vsem ukrepom na naštetih področjih meni Javrhova. Pričakovanja mnogih o doseženem napredku so namreč velika.
Glasni zaposlovalci so precej kratkovidni
Medtem ko je včasih veljalo, da je za uspeh posameznika in družbe najpomembnejša dosežena stopnja izobrazbe, Schleicher opozarja, da je danes drugače. »Stopnja izobrazbe ali diploma pomenita le neki paket, za katerega ne vemo, kaj se v njem skriva.« Tudi slovenski zaposlovalci se bodo po njegovem zato morali preusmeriti z branja življenjepisov na preverjanje spretnosti kandidatov za neko delovno mesto.
Hkrati pa odrasli potrebnih spretnosti ne bodo imeli, če jih ne bodo v okviru izobraževalnega sistema, sistema zaposlovanja in drugod ustrezno razvijali. »Brez naložb v posameznika ne moremo pričakovati gospodarske rasti, tehnološkega napredka in prehoda v družbo znanja,« opozarja državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar. Dozdajšnje pomanjkanje tovrstne skrbi morda že kaže prve posledice. Zaposlenost prebivalcev, starih od 55 do 65 let, je pri nas med najnižjimi v Evropski uniji. Za zgodnje upokojevanje bi bile lahko krive tudi pomanjkljive spretnosti starejših delavcev, zaradi katerih so ti v očeh delodajalcev dojeti kot manj konkurenčni v primerjavi z mlajšimi. Morda se premalo konkurenčni na delu starejši zdijo celo sami sebi in se zato zatekajo k zgodnjemu upokojevanju.
Delodajalci pogosto potarnajo nad razkorakom med znanjem diplomantov in spretnostmi, ki bi jih od njih potrebovali za dvig konkurenčnosti. Vendar ko je treba razmišljati, kaj naj bi diplomanti vedeli in znali čez deset let, se pojavijo težave, saj tega niti najglasnejši delodajalci ne znajo napovedati, opozarja rektor ljubljanske univerze dr. Ivan Svetlik. Prav tako je treba ves čas razmišljati o razmerju med izobraževanjem in delom – ni nujno, da je za mlade najboljša pot trenutna, po kateri se najprej 17 let predvsem šolajo, potem pa naj bi predvsem delali. Odgovore na takšna vprašanja bodo dali tudi rezultati omenjene raziskave, je prepričana ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Da jih bodo čim bolje uporabili pri načrtovanju nadaljnjih politik izobraževanja in zaposlovanja, se pristojni po njenih besedah že medsebojno povezujejo.
