»Ali lahko poveste, kako blizu so moje zasledovalke?« je med globokim sopihanjem v teku v strm klanec čez idilično gorsko vasico Prtovč povprašala gorska tekačica Lucija Krkoč. Bila je na dobri tretjini poti do cilja pri Krekovi planinski koči na Ratitovcu. A že tedaj je bila za 27-letno primorsko atletinjo vsaka skrb odveč. Do cilja 1636 metrov visoko (7,3 kilometra) je pritekla dve minuti in pet sekund pred Madžarko Timeo Merenyi ter še debelo minuto več pred Poljakinjo Dominiko Wisniewsko Ulfik. Tako se je v zmagovitem slogu vrnila k stari ljubezni – gorskemu teku. Zmaga Krkočeve je bila vrhunec enega največjih atletskih dogodkov v Sloveniji, a je bilo to opaziti le po športni plati. Dvajseta izvedba gorskega teka na to markantno planinsko točko v Škofjeloškem hribovju je veljala kot uvodna tekma letošnjega svetovnega pokala v gorskih tekih. Od osmih tekem bodo kar tri v Sloveniji.

Tek na Ratitovec ni kazal blišča, ki bi sodil v niz elitnih tekem svetovnega pokala. Za to ne gre kriviti marljivih prirediteljev iz Železnikov, pač pa predvsem krovno organizacijo WMRA z organi IAAF in AZS. »Za dvajsetletnico prireditve smo želeli teku dodati nekaj več svečanosti in na našo pobudo dobili mesto v nizu svetovnega pokala. To je lepo priznanje našemu trudu. Tudi udeležba se je krepko povečala in v sklopu vseh prireditev dosegla tristo tekačev, kar je za tako zahtevno panogo lepa številka. Žal je skromnejša tuja udeležba. Na našo žalost imajo v sosednjih državah v tem terminu državna prvenstva,« je idejni vodja tekmovanja Brane Čenčič obžaloval (zgolj) trideseterico tujih nastopajočih.

Prve zmage v 17. pokalni sezoni se je na vrhu Ratitovca (11,1 kilometra, 1170 m vzpona) veselil Škot Andrew Douglas (1,01:40) pred Švicarjem Davidom Schneiderjem in najhitrejšim slovenskim hribolazcem Miranom Cvetom. Ta je lani svoj motor bolj naključno pognal peš v hrib in začel zmagovati doma, tretje mesto v svetovnem pokalu je vrhunec kariere. Fenomen je, da ima že 46 let. Hrastničan velja za enega največjih talentov slovenskega vzdržljivostnega športa zadnjega tridesetletja, le da v bazičnem cestnem kolesarstvu potencial ni vzcvetel. »Pod vrhom Ratitovca, kjer je najbolj strmo, sem uspel prehiteti še Poljaka in Madžara. Uhajali so mi le po ravnini in na krajših odsekih navzdol. Tam ne zmorem tako hitro,« je uspeh opisoval tretjeuvrščeni Miran Cvet. Med deseterico so bili še Slovenci Peter Lamovec (6.), Simon Alič (7.) in Gašper Bregar (9.). Gorski tek je pač panoga, kjer ni velike filozofije, le obutev, strmina in ura.

In čas ima v tej naravni panogi dolgo življenjsko dobo. Na to se je ozirala tudi Lucija Krkoč. »Svoj čas bom primerjala z rekordom proge Mateje Kosovelj. Mislim, da sta najina časa zelo blizu. To dokazuje, da sem tekla dobro. Na Prtovču sem bila še v skrbeh, da so tekmice blizu, saj jih ne poznam,« se je razgovorila maratonka, varovanka Romana Kejžarja, in opisala vrnitev v matično panogo. Rekordu Kosoveljeve (48:48), ki zaradi poškodbe ni nastopila, se je približala na 21 sekund. Nekdanja evropska prvakinja je leta 2011 zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar bo po včerajšnji zmagi morda postal tudi osrednji cilj sezone. Prva zasledovalka Madžarka Merenyi je bila lani druga. »To bom še razmislila. Moj cilj bo evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Madeiri na Portugalskem, saj sem se glede na izbirno tekmo uvrstila v reprezentanco. Za poletne in jesenske cilje pa se moram pogovoriti tudi z Romanom Kejžarjem, saj bi rada tekla še maraton,« je pristavila Krkočeva.