Osem startupov prve generacije pospeševalnika ABC je po dveh mesecih in pol pripravljenih na pridobivanje tveganega kapitala. Z vlagatelji se bodo srečali na Demo dnevu v sredo, 24. junija, pripravljene predstavitve (pitche) pa so v petek preizkušali še pred predstavniki medijev. To je zanje pomembno, da dobijo občutek, kako jih razumejo mediji, poleg tega se morajo privaditi na tovrstne dogodke, saj bo ljubljanski razmeroma majhen, pri globalni ekspanziji pa bodo morali nastopati tudi pred precej številnejšo publiko, je pojasnil Dejan Roljič, direktor pospeševalnika, umeščenega v BTC.
Iz predstavitev je bilo razvidno, da so mladi podjetniki v dveh mesecih uspeli dobro razdelati svoje sicer ne pretirano revolucionarne ideje in pripraviti strategijo razvoja podjetja. Vsi ciljajo na globalni trg, ta pospeševalnik pa je verjetno edini pri nas, ki je v svojo sredino uspel zbrati ekipe z mednarodnimi zasedbami. Skoraj vsak startup ima namreč kakšnega člana iz tujine, kar jim že v zgodnji fazi razvoja omogoča boljše razumevanje različnih trgov in navad uporabnikov izdelkov in storitev. »Samozavestno lahko rečem, da so pripravljeni na vlagatelje. Res je, da so na različnih nivojih stopnje razvoja, vendar bodo načeloma do Demo dneva vsi pripravljeni na pitche,« je dejal Roljič, ki na začetku mentorskega programa ni imel tako optimističnih pričakovanj.
Ustvarjali bodo pametna mesta
Spomnimo, da so v prvo generacijo startupov sprejemali tiste, ki se uvrščajo v kategorijo »pametnih mest«, ki bodo torej v prihodnje izboljšali kakovost življenja v mestih. Avstrijski Symvaro denimo razvija orodje Waterloo za spremljanje porabe vode in spletno interaktivno platformo, ki bo prebivalce v mestih spodbujala k zmanjšanju količine odpadkov. Smart Futuristic razvija sistem, ki bo proizvajalcem omogočil prodajo hrane pred rokom uporabe po znižani ceni in jim je tako ne bo treba uničevati, Styliff razvija aplikacijo, ki bo uporabniku omogočila pomerjanje oblačil s pomočjo lastnega avatarja, Facility pa komunikacijsko orodje za hitrejše in učinkovitejše delo hotelskega osebja.
Mladi podjetniki so se spustili tudi v že precej nasičene panoge. Venxly denimo razvija orodje, ki bo uporabniku prikazovalo le oglase, za katere predvideva, da jih želi videti. »Že od nekdaj sem imel rad osnove oglaševanja. Opazil sem, da je ta industrija zelo osovražena, zato sem čutil, da moram nekaj narediti,« je dejal 21-letni Miha Mulec, ki je okoli sebe zbral ekipo, ki verjame v uspeh podjetja. Mladi podjetnik, ki je prvih sedem let življenja preživel v New Yorku, nato pa s starši prišel živet v Slovenijo, nad čimer sprva ni bil navdušen, zdaj pravi, da bodo imeli čez lužo zagotovo več priložnosti, a ker je Slovenija njihova domovina, hkrati pa tudi dober testni trg, bodo še nekaj časa delali tukaj, morda tudi v Avstriji in Italiji, in če bo posel dobičkonosen, bodo ostali, sicer pa načrtujejo tudi selitev v ZDA.
Prav tako so se takoj, če bi dobili naložbo, pripravljeni čez lužo seliti tudi v podjetju Moveo, kjer razvijajo interaktivno igro, ki otroke spodbuja h gibanju. Razvili so senzorje MBlocks, ki jih otrok s pomočjo staršev razporedi po tleh in s tem označi igrišče, med senzorji pa jih vodi avatar Budi v aplikaciji Moveo. »Budi otroka vodi do senzorja, kjer dobi nalogo. Ko opravi celoten krog, dobi točko, to pa ga motivira, da zbere toliko točk, da jih lahko menja za nagrado, kar je otrokova glavna motivacija,« pojasnjuje direktor podjetja Andrej Strojin, ki je igro pričel razvijati po svoji starševski izkušnji, kako težko je otroka pripraviti h gibanju, četudi se starši redno ukvarjajo s športom. Do zdaj so zbrali 90.000 evrov kapitala, je pojasnil, potrebujejo pa še 200.000 evrov, kar jim bo omogočilo proizvodnjo prvih senzorjev in prihod na trg. Na vprašanje, zakaj ne gredo poskusit na Kickstarter, spletno platformo za množično financiranje, kjer so tovrstni projekti zelo priljubljeni, je odvrnil, da potrebujejo »pametni denar«, torej ne zgolj denarja, temveč vlagatelja, ki jim bo lahko odpiral vrata. »Kickstarter je sicer dobra promocija, ampak mi želimo priti na trgovske police, v tem poslu pa pogovori potekajo povsem drugače. Dejansko moraš s police izriniti neko drugo igračo, da prideš zraven in Kickstarter ni tisti, ki bi pomagal pri naših pogovorih z dobavitelji,« pojasnjuje Strojin.
Odkrivajo niše v razvitih poslih
Na vlagatelje so pripravljeni tudi v mednarodno sestavljeni ekipi TravelStarter, kjer so postavili istoimensko platformo za množično financiranje turističnih projektov. Pravijo, da jih Kickstarter, najbolj znana platforma za množično financiranje, pri tem ne bo oviral. »Turizem je zelo drugačna panoga. Zahteva drugačen pristop kot na Kickstarterju, tudi ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom, običajno nimajo toliko digitalnega znanja ali pa ne poznajo toliko množičnega financiranja. Tako jim mi lahko damo preprosta orodja, ki jih lahko uporabijo na naši platformi,« je optimističen Blaž Jemc. Pri tem je prepričan, da jih bo do uspeha vodila prav mednarodna zasedba. »Če delaš na globalnem projektu, ki je poleg tega še popotniške narave, so člani ekipe iz različnih držav zelo dobrodošli, predvsem zaradi različnih pogledov na projekte in poznavanja, na kakšen način delujejo podporniki v različnih državah,« pravi izvršni direktor TravelStarterja in dodaja, da jim je vključenost v pospeševalnik ABC pomagala predvsem pri hitrejšem razvoju projekta.
»Je zelo naporno, hkrati pa odlično, ker nas prisilijo, da v treh mesecih naredimo, kar bi sicer naredili v enem letu. Ves čas imaš na voljo več kot 100 mentorjev, ki ti pomagajo z nasveti, te usmerjajo. Rezultati so tako resnično hitro vidni,« pravi o izkušnji iz pospeševalnika, v naslednjem koraku pa že razmišljajo o testiranju ameriškega trga in selitvi v ZDA, saj so prepričani, da imajo tam precej več možnosti za uspeh.
