Enajst novih predstav bodo v prihodnji sezoni ponudili v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL). »Repertoarna rdeča nit morda tvega, da bo obsojena na romanticizem ali celo naivnost. Ampak v času neoliberalizma se mi je zdelo vredno tvegati iztočnico: strast in čast – ali sploh še obstajata?« ob tem poudarja umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor. Kar devet dramskih predlog bo v slovenskem prostoru uprizorjenih prvič, tri celo krstno, pomemben repertoarni poudarek pa bo na nagrajenih tekstopiscih.
Razmislek o položaju žensk
Na velikem odru bodo sezono tako odprli s komedijo Simone Semenič sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije, za katero je letos prejela Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo in so jo naročili prav v MGL. Režijo so zaradi »afinitet do brezčasnosti« zaupali Diegu de Brei, Semeničeva pa se v svoji lucidni dramski parafrazi ob vojnih temah spopade tudi ali predvsem s položajem ženske znotraj patriarhata – in kot pravi Hieng-Samoborova, bo v novi sezoni veliko »ženskih« tem, tekstov, osrednjih vlog, ki bodo ponujale razmislek o položaju žensk tako v kontekstu zgodovine kot sodobnega časa.
Z nagrajenim tekstom bodo sezono tudi zaključili. Gre za zgodovinsko sago 3 zime hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, ki je nastala po naročilu Londonskega nacionalnega gledališča in so jo tam krstno uprizorili decembra lani, prejela pa je tudi nagrado Susan Smith Blackburn 2015, ki jo v New Yorku podelijo najboljšim v angleščini pišočim dramatičarkam iz vsega sveta. Režirala bo Hieng-Samoborova. S posebnim vznemirjenjem pa pričakujejo uprizoritev črne komedije Kos plastike »vročega« Mariusa von Mayenburga; umetniška vodja je uspela »izpuliti« tekst berlinskemu Schaubühne teatru še pred tamkajšnjo krstno izvedbo (januarja letos), dramski portret malomeščanskega izobilja s prevpraševanjem o krivdi pa bo režiral Primož Ekart.
Novi slovenski muzikal
Najstarejše besedilo v sezoni bo Ibsenov Peer Gynt, klasika iz leta 1867, ki bo nastala v koprodukciji s SSG Trst in v režiji umetniškega vodje tržaškega teatra Eduarda Milerja. 90 let šteje besedilo Vrtiljak predstavnika dunajske moderne Arthurja Schnitzlerja, ki je bilo v času nastanka prepovedano, gre pa za črno komedijo pisanih ljubezensko-erotičnih sekvenc, ki jo bo režiral mladi Marko Čeh. Drama Dunsinane škotskega dramatika Davida Greiga, nekakšna poglobljena Igra prestolov, se začenja tam, kjer se konča Shakespearov Macbeth; režiral bo Aleksandar Popovski. Prvič bo na naših odrih na ogled tudi komedija Daniela Glattauerja Čudežna terapija v režiji Tijane Zinajić in drama Pogovori na štiri oči, zadnji del avtobiografske trilogije Ingmarja Bergmana, ki jo bo režiral Beograjčan Nikita Milivojević. Iluzije Ivana Viripajeva, predzadnje besedilo sodobnega čečenskega realista, bo na oder postavila srbska režiserka Anja Suša.
Eno besedilo za prihodnjo sezono je celo še v fazi zaključevanja – libreto Katje Perat k slovenskemu muzikalu Tisoč in ena noč, ki ga bo uglasbil Boštjan Gombač, režirala pa Ivana Djilas. Prvič pa bodo v MGL gostili režiserko Evo Nino Lampič in dramaturginjo Simono Hamer, ki pripravljata krstno uprizoritev Samorastnikov po Vorančevih motivih; zanima ju položaj ženske in zrcalna podoba predeterminiranosti in brezizhodnosti Vorančevega socialnega realizma. Še pred repertoarno ponudbo pa bo septembra na sporedu predstava Medeja Medeja Medeja mlade režiserke Mateje Kokol, ki bo z njo magistrirala. Medeja, ta monstrum zgodovine, jo bo zanimala v mitu, umetnosti in sodobnosti.
