Prav v tej obrambi krščanstva je papež Frančišek poseben. Ni pridigar ekumenizma in širšega medverskega dialoga ter miru, ampak hoče tako živeti in delati. Izbira Sarajeva za sporočilo svetu, kako se nahaja v neke vrste tretji svetovni vojni, je zagotovo takšno dejanje. Če odmislimo obvezno liturgijo, je šestdesettisočglava množica na stadionu Koševo, ki se je med vojno v BiH v obkoljenem mestu spremenilo v začasno pokopališče, slišala močan klic k aktivnemu globalnemu sožitju. »Ne reče se 'blaženi preroki miru'. Vsakdo je sposoben govoriti o miru, celo licemerno in lažno. Evangelij pravi 'blagor tvorcem miru', to je tistim, ki ga ustvarjajo. Ustvarjati mir je svojevrstna sposobnost, zahteva strast, potrpežljivost, izkušnje, stanovitnost,« je razložil papež v bolj politično kot versko obarvanem govoru, v katerem je izpostavil tiste, ki »namerno sprožajo vojno ozračje in si zamišljajo vojne, da bi prodajali orožje«.

Čeprav je bil papežev obisk v Sarajevu naslovljen »Mir vam«, kot poziv verskim in nacionalnim skupnostim v Bosni in Hercegovini, da pokopljejo stara sovraštva in složno zastavijo prihodnji razvoj, je njegovo stvarno sporočilo obupni klic: »Nikoli več vojne«. Tega bi svetu lahko naslovil tudi s Trga svetega Petra, njegova avtoriteta je dovolj velika, da bi bil globalno slišan. Da ga je združil z mestom in tremi narodi, ki še vedno v živo čutijo licemerje prerokov miru v času, ko mineva 20 let od daytonskega sporazuma, je gesta, ki bi morala sprožiti globalna dejanja. »Politiki imate plemenito nalogo, da branite temelje človekovih pravic tudi z reševanjem vsakodnevnih problemov ljudi in zagotavljanjem dejanske enakosti vseh ne glede na vero, nacijo ali geografijo,« je Frančišek položil na dušo trojnemu bosanskemu predsedstvu ter vsem navzočim in nenavzočim politikom in verskim voditeljem, En dan so se vsaj v Sarajevu vsi trudili, da bi na vsakem koraku papežu uresničili željo, ali bo seme miru vzklilo, pa bo pokazal čas. Dejstvo je namreč, da se mimo Frančiškove spontanosti, otroške naivnosti in priložnostno uglajenih politikov ni zgodilo še ničesar. Že sam njegov prihod na izbrano napolnjen stadion je bil nerodno režiran z glasnimi napovedovalkinimi pozivi k izražanju ljubezni do papeža, čeprav tovrsten podpore od samega začetka vsestransko priljubljen Bergoglio ne potrebuje. Potrebuje vso pomoč tvorcev miru v svetovni vojni, ki postaja realnost.