Janez je pač človek, ki verjame, da je treba vztrajati. Ko izgubiš deset bitk na medijskem polju, greš še v enajsto. In če bo treba, še v stoenajsto. Če ne uspejo brezplačniki ali pa postavljeni medijski podložniki zajebejo vse, kar se je zajebat dalo, to pomeni le to, da iz porazov prihajamo bogatejši.

Na začetku sta le dva manjša problema. Prvi je čisto banalen: kako pa Janez ve, da bo čez eno leto sploh še na sceni? Da ga bo čez eno leto sploh še kdo prišel poslušat, snemat ali spraševat? Drugi problem je konceptualne narave. Če bo projekt postavljal Vladimir Vodušek, potem tudi ni nobenega zagotovila, da bo projekt sploh postavljen. Oziroma kje bo Vladimir čez eno leto. Vlado je zvest, ampak zvesti so bili tudi razni možine, geriči in jančiči. Pa je vseeno vse šlo v tri krasne. In to iz preprostega razloga: ker tega posla ne obvladajo. Ker nimajo vizij in strategij. Ker enostavno ni dovolj, da si jezen na preteklost, Murgle, Kučana in tiste, ki ne mislijo tako kot ti.

Janezov argument je ves čas enak. Televizije nas ne marajo in nam namenjajo premalo prostora. Televizije so v rokah udbaških lobijev. Televizijski novinarji kažejo le tiste, ki imajo kaj proti njemu in njegovi stranki. To je hudomušno zabelil z izjavo, da bo prišel čas, ko se na televizijah ne bosta pojavljala le Karl Erjavec in Branimir Štrukelj, ampak še kdo drug. Spet manjša težava. Ta teden teh dveh ni bilo kaj prida na ekranih oziroma sta poniknila. Bil pa je Branko Grims, ki je bil nedvomno zvezda četrtkove Tarče. Spet nam je vse razložil za nazaj in naprej ter neprestano ponavljal, da so vse zavozile tri leve vlade. Po njegovem imamo pri nas tako malo azilantov zato, ker vsi zbežijo. Pri nas se ustavijo le za trenutek, in ko vidijo, kaj vse so s to državo naredile tri leve vlade, jo popihajo. Kamor koli drugam, samo da ne bi tu trpeli pred temi nesposobnimi levičarji.

Sem med tistimi redkimi, ki želijo, da Janezu projekt uspe. Da angažira tujce, medijske wunderkinde in spin doktorje ter se zvečer čez leto dni usede pred ekran in reče: za tole se je pa splačalo boriti. Da v slovenski prostor pripelje drugi pogled. Nekaj v stilu, poglejte, takole se je res zgodilo. Na štiriindvajset ur raztegne format oddaje Ta teden z Juretom Godlerjem. Da se bomo končno nasmejali in ne le trpeli ob vseh strahotah in pustošenju, ki ga za seboj puščajo leve vlade. Ni nujno, da bo vse res. Ni nujno, da televizijska realnost odseva pravo stanje stvari. Kar je lepo zabelil Godler s šalo na svoj račun. Ko je nekaj zabavljal čez Požarjev nakup 44 bivših edicij Dela revije, je napovedal, da bo na Požareportu prebral naslednji naslov: Godler zasačen pri zajtrku v Murglah s prostitutko. In kaj tukaj ni res? Le to, da Godler nikoli ne je zajtrka…