Državi tretjino manj od davka na obresti

Nižje obresti, manj davka

Evropska centralna banka (ECB) s svojo denarno politiko že nekaj časa močno znižuje zahtevane donose na obveznice in tudi bančne depozite, s čimer želi Evropejce spodbuditi k trošenju. V Sloveniji rasti potrošnje še ni, čeprav je varčevanje pri bankah čedalje manj donosno. Povprečne obrestne mere na vloge gospodinjstev nad enim letom so od začetka leta 2014 do konca letošnjega marca upadle z 2,8 na 1,1 odstotka, torej za 60 odstotkov. Nič kaj drugačne slike ne kažejo podatki Banke Slovenije pri obrestih na vloge krajše ročnosti od enega leta, ki so se v povprečju znižale z 1,5 odstotka 0,4 odstotka.

Nizke obrestne mere na več načinov vplivajo na davčne prihodke od obresti na depozite, a najpomembnejša sta dva. Prvič, obdavčitev doleti le varčevalce, ki se jim na račune nateče več kot 1000 evrov obresti. »Zaradi nižjih obresti mnogi niti ne presežejo tega praga,« ocenjuje Šimnic. Nekdo, ki je leta 2013 po obrestni meri 1,5 odstotka za eno leto vezal 100.000 evrov, je z obrestmi zaslužil 1500 evrov, lani pa le 400 evrov – davka mu torej za leto 2014 ni bilo treba plačati. Podatki Fursa to potrjujejo. Leta 2013 je bilo davčnih zavezancev 65.524, lani pa le še 47.129, torej kar 28 odstotkov manj. S tem pridemo do drugega razloga. Vsi oziroma velika večina varčevalcev je lani z obrestmi zaslužila precej manj kot v preteklih letih, ko so banke v tekmi za stranke ponujale tudi 4- ali celo 5-odstotne obrestne mere.

Nizke obresti odganjajo najpremožnejše

V časih visokih obrestnih mer je imelo vsaj 500 Slovencev več kot milijon evrov prihrankov vezanih v depozitih. A ti časi so vsaj za zdaj končani. Lani je več kot 20.000 evrov obresti prejelo le še 315 varčevalcev, 228 manj kot leta 2013. Če je najpremožnejši varčevalec še pred dvema letoma prejel več kot 407.000 evrov obresti, so banke najbogatejšemu varčevalcu lani izplačale »komaj« 208.000 evrov obresti. Ta znesek bi leta 2013 zadoščal šele za sedmo mesto med »zaslužkarji«. Dokaj klavrno stanje med najpremožnejšimi je seveda posledica nižjih obresti, zaradi katerih je varčevanje enostavno manj donosno, a hkrati tudi dejstva, da začenjajo nekateri varčevalci iskati alternativne vrste naložb.

»V zadnjem letu so varčevalci reagirali na splošno finančno situacijo, predvsem z razprševanjem sredstev nad zneskom 100.000 evrov, ki je zajamčen,« so pojasnili v Gorenjski banki. Dodali so: »Nedvomno je nižanje obrestnih mer pripomoglo k temu, da se je manjši del sredstev selil iz bank k bolj rizičnim oblikam naložb, kot so investicijski skladi, nalaganje presežnih sredstev v druge oblike varčevanja, razna naložbena zavarovanja...« V Hypo Alpe-Adria bank in Abanki Vipi sicer opažajo zgolj minimalne premike, medtem ko zaznavajo prenašanje prihrankov iz depozitov v alternativne oblike naložb tako v NLB in Banki Koper kot tudi Novi KBM. V mariborski banki ob tem ocenjujejo, da je za temi gibanji želja varčevalcev po razpršitvi sredstev in iskanju višjih donosov.

V vzajemne sklade, ki jih upravljajo domače družbe za upravljanja, je bilo na primer lani vplačanih 40 milijonov evrov sredstev, kar je najvišja raven neto vplačil po letu 2007. Brez upoštevanja skladov, ki so nastali s preoblikovanjem investicijskih družb, bi bili neto prilivi še za okoli 60 milijonov evrov višji in bi celo presegli 100 milijonov evrov. Toda glavna motivacija pri premikih prihrankov ni vedno iskanje donosnejših naložb. »Premožnejši posamezniki iščejo tudi naložbene možnosti, kjer se lahko izognejo plačevanju davkov. Pri obveznicah je to mogoče,« pravi Šimnic.

Ne glede na motivacijo varčevalcev je zelo verjetno, da se jih bo v prihodnje vse več odločalo za vlaganje prihrankov v bolj tvegane oblike naložb. Če so nizke depozitne obrestne mere ob deflaciji oziroma šibki inflaciji trenutno še nekako prebavljive, bodo ob izboljšanju razmer v gospodarstvu in na kapitalskih trgih postale alternative enostavno preveč privlačne. Izkupiček države od davka od obresti na depozite bo tako še nekaj časa uboren.