Pred volitvami je obljubljal sodelovanje z državljani, SMC ima v programu celo zapisan »odprt dialog s civilno družbo«. Kot predsednik vlade pa se sploh ne odziva na številne pisne pozive in opozorila sindikata slovenskih diplomatov na nezakonitosti ter klientelizem in korupcijo, ki pestijo ministrstvo za zunanje zadeve pod vodstvom predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca.
Ne odgovori niti na javni poziv istega sindikata, naj prepreči protiustavni poseg Karla Erjavca v njegovo vodstvo (neposredno izvoljenega člana vodstva sindikata se je namreč znebil na način, da ga je skupaj s svojo strankarsko kolegico, ministrico Ireno Majcen, prisilno premestil na njeno ministrstvo!).
Tovrstna zloraba oblasti ministrov DeSUS in njun grobi napad na socialnega partnerja očitno ne motijo niti »socialdemokratske« SD in njenega predsednika mag. Dejana Židana, ki naj bi se zavzemala za delavstvo in socialni dialog. Očitno so pozabljene zaveze iz koalicijske pogodbe in obetajoči programi vseh treh koalicijskih strank.
Ignorirajo se celo sprejete mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije in opozorila mednarodnih inštitucij, da premalo naredimo v boju zoper korupcijo in za zaščito žvižgačev. Tudi »politično neodvisna« KPK molči, namesto da bi javno grajala ministrovo protiustavno početje in sprožila predpisane postopke.
Ne odziva se niti njen nekdanji predsednik mag. Goran Klemenčič, ki je nekoč protestno odstopil zaradi nemoči ob neodločnosti politike. V svojem življenjepisu se zdaj hvali, da je »pravnik, zavezan boju proti korupciji«. Morda je preveč zaposlen z mislimi na bodočo službo v tujini, da ne opazi, kaj se ta trenutek dogaja v vladi? Molči tudi predsednik Borut Pahor, čeprav bi moral biti glas razuma ob tovrstnih odklonskih družbenih pojavih.
V Republiki Sloveniji je izvajanje predpisov in sprejetih mednarodnopravnih zavez s področja boja proti korupciji in zaščite žvižgačev očitno le potemkinova vas ali pa vsaj zelo selektivno. Ne velja namreč za Karla Erjavca, ki je zaradi svojega statusa v politiki očitno nedotakljiv. Do živega mu ne more noben državni organ, niti NPU in organi pregona. Sicer lahko pade vlada. Brezsramno lahko krši ustavo in zakone ter tu pa tam zapravi tudi kakšno pomembno priložnost.
Na primer, ko je na lanskem BSF dva dni gostil emiratskega gospodarskega ministra, mu je namenil le petnajstminutno srečanje (upam, da mu vsaj angleščina ni delala težav). Preostali čas je bil visoki gost in predstavnik največjih svetovnih institucionalnih vlagateljev prepuščen samemu sebi; moral si je celo sam plačati obrok v Ljubljani. Kakšna škoda za naše gospodarstvo, žejno naložb.
Ampak to za slovensko politično elito očitno ni problem. S svojim radoživim predsednikom Pahorjem in vase zaverovanim zunanjim ministrom Erjavcem je povsem zadovoljna. Tudi lažna etika in nedelujoča pravna država predsednika vlade dr. Cerarja ne poslabšata bistveno naše podobe v svetu. Korupcija in negativna selekcija sta pač politična stalnica in imanentni del naroda. Njunih glasnikov se lahko zagotovo ponovno veselimo tudi po prihodnjih volitvah. Za nas državljane pa bodo menda že poskrbeli tuji gospodarji.
Peter Golob, nekdanji diplomat, Ljubljana
