Na vrtu mojega očeta je vedno prav poseben prostor za prekle: visoke za fižol in nizke za paradižnik. Razlika je tudi v tem, da so fižolovke prave lesene prekle, paradižnikove pa so palice starega šotora, še iz časov, ko so imeli veliki kvadratni šotori ravne jeklene palice in ne zvitih palic iz steklenih vlaken, kot pri sodobnih iglu šotorih. Vsako jesen, ko se konča vrtna sezona, jih oče skrbno očisti in postavi v kot za naslednjo sezono, pa čeprav je vrt s šotorskimi palicami videti kot opustelo šotorišče. Letos pozimi smo mu prinesli veličastne palice bambusa, v upanju, da bi vrt dobil vsaj malo sodobnejšo urbano podobo. Do pozne pomladi so se lepo posušile in bile pripravljene na svojo službo opore. Toda ko je bil čas za sajenje paradižnika in zapikovanje palic, so se na očetovem vrtu ponovno pojavile stare šotorske palice.
Verjetno iz čistega kljubovanja je bambus nato končal ob mojih paradižnikih. Da bi se dokončno izneverila družinski tradiciji, sem jih zapičila po primorsko, se pravi v obliki indijanskega šotora, tako da so po štiri palice zvezane na vrhu, paradižniki pa posajeni v kvadrat. Sicer ni prave razlage, zakaj bi v osrednji Sloveniji paradižnikove palice zapikovali na tak način. Na Primorskem je za to dober razlog – veter. Mogoče je nekaj tudi na tem, da so tako v piramido rastoči paradižniki vsaj malo zaščiteni pred žgočim soncem, saj se na sredini zmanjša osvetljenost. Pomanjkljivost take postavitve je, da je na vrhu palic konec poletja že velika gneča. Prednost pa, da ga ni lepšega kot pogled na grozde rdečega paradižnika, ki visijo sredi piramide.
Seveda obstajajo še drugi načini opore za paradižnike. Recimo vrvice, napeljane na kovinske drogove, tako kot bi napeljevali hmelj. Prednost te metode naj bi bila, da paradižnik sam najde oporo in ga ni treba privezovati. Privezovanje naj bi paradižniku povzročilo stres, poleg tega pa se lahko zgodi, da plodovi rastejo prav med rastlino in palico, tako da imajo premalo prostora. Vsemu temu naj bi se izognili z oporo iz vrvice.
Med opore za paradižnik, ki so manj prisotne na naših vrtovih, sodijo tudi lestve in kletke. Prve so podobne palicam, le da naj bi s prečnimi letvami omogočale oporo tudi vejam, ki se šibijo pod težo pridelka. Kletke pa so narejene iz mreže ali palic in naj bi zaradi horizontalnih palic prav tako omogočale oporo tudi vejam, čeprav so precej nerodne ob nabiranju pridelka, saj težko sežemo v notranjost. Kletko lahko sestavimo tudi iz bambusa.
A izkušeni vrtnarji prisegajo na tradicijo, potrjeno s preizkušanjem. Zato lahko novotarije letos preizkusite na nekaj sadikah, potem pa je od uspeha letine odvisno, ali bo kar koli zamenjalo šotorske palice ob paradižnikih.