Odločitev ministrstva za zdravje, da po razveljavitvi oddaje naročila SGP Pomgradu razpisa za novo urgenco ne bodo ponavljali, ampak bodo podpisali pogodbo s Kolektorjem Kolingom, je prinesla upanje, da so znosne razmere vendarle bližje. A vse kaže, da se bo tokrat pritožil Pomgrad, ki bi mu bolj ustrezal nov razpis. Zaposlenim na urgenci je povsem vseeno, kdo bo gradil – da le začne.

Prihodnji teden bo v največji bolnišnici druga ekipa nadzornikov. Ministrstvo za zdravje ji je naložilo, naj razišče dogajanje na Nevrološki kliniki. Govoriti želi z ducatom zaposlenih pa tudi z direktorji bolnišnice in klinike, ki jih je ministrica Milojka Kolar Celarc pozvala k odstopu. Ministrstvo je upravni nadzor v teh dneh še razširilo. Ne zanima jih zgolj Ivan Radan, osumljen umorov sedmih bolnikov, pregledovali pa bodo obdobje po letu 2009.

Nastavki za takšno ali drugačno katastrofo so sicer rasli že nekaj let prej. »Močno obžalujem, da so človeška nesoglasja, ki nimajo nobene zveze s stroko, narušila ugled številnih zdravnikov, strokovnjakov v kliničnem centru kot tudi celotne inštitucije.« Besede, ki bi jih lahko izrekli tudi na kateri od zadnjih tiskovnih konferenc v UKC, segajo v leto 2006. Z njimi se je na medsebojna obtoževanja in prerivanje za vodilna mesta, ki so pripeljala do drobljenja Nevrološke klinike in vse slabšega pregleda nad dogajanjem, odzvala takratna strokovna direktorica bolnišnice Saša Markovič. V tistem času nova Nevrološka klinika še ni bila dokončana in opremljena. Razpisi so se vlekli v nedogled, delo z bolniki pa so ovirali še zastareli prostori.

Ko so se kasneje na Nevrološki kliniki ljubljanskega UKC vendarle preselili, njene težave še zdaleč niso bile rešene. Deli klinike, kjer imajo zaposleni opraviti z najtežjimi bolniki, so kadrovsko opustošeni. Enako velja tudi za nekatere druge intenzivne oddelke, ki so vedno znova žarišče nezadovoljstva zaposlenih. Tudi na urgenci bodo širši zidovi le del rešitve. Že danes bi jim na primer prav prišle dodatne medicinske sestre, ki bi spremljale, ali se ni v dolgih urah čakanja kakšnemu pacientu na hodniku stanje močno poslabšalo. Izkušeni zdravniki in medicinske sestre opažajo, da je pogosto najslabše ravno s tistimi, ki se najmanj pritožujejo.

Intenzivni oddelki in urgence so najbolj obremenjene točke v bolnišnicah. Za največjo slovensko, kjer zdravijo težko poškodovane in druge urgentne bolnike iz vse Slovenije, to velja še toliko bolj. Nadzorniki lahko pokažejo, kaj gre narobe in kaj popraviti. Še tako kritično oko pa ne bo popravilo slabih razmer za zdravljenje, ki skrbijo vse, od ministrice Milojke Kolar Celarc pa do vršilca dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega UKC Simona Vrhunca. Da bi bilo bolje, bo treba kritičnim točkam kliničnega centra tudi kaj dati.