»Treba je prisluhniti izkušnjam bolnikov in se od njih učiti,« je predavanje začel dr. Ilya Reznik iz Izraela. Ker ga o zdravilnih učinkih konoplje nikoli niso učili v medicinskih šolah, se je izobrazil sam, tako da je preučeval njeno delovanje pri številnih bolnikih in prebiral literaturo na spletu. »Če so zdravniki predani svojemu delu, se morajo sami izobraziti, kako najbolje pomagati bolniku. Pri tem pa jih je treba spodbujati,« je pojasnil nevropsihiater.
Glavno področje njegovega delovanja je uporaba konoplje in kanabinoidov pri različnih nevropsihiatričnih boleznih, kot so sindrom kronične bolečine, posttravmatska stresna motnja (PTSM), obsesivno-kompulzivna motnja, tourettov sindrom, parkinsonova bolezen, alzheimerjeva bolezen itd. Reznik poudarja, da je »pri uporabi konoplje treba razviti etični odnos med zdravnikom, bolnikom in njegovim skrbnikom, pri čemer je treba omogočiti tudi izmenjavo izkušenj med pacienti«. Najpomembneje pri tem je, da bolniki sami niso stigmatizirani kot uporabniki droge, saj se s konopljo zdravijo.
Brez konoplje ne bi bil doktor
Tudi izredni profesor molekularne biologije in biokemije na Univerzi v Koloradu in vodilna ameriška avtoriteta pri uporabi kanabinoidov v terapevtske namene dr. Robert Melamede poudarja, da je treba bolj zaupati bolnikom. »Številni vojni veterani v ZDA poročajo, kako jim konoplja pomaga pri simptomih PTSM, kot so podoživljanje, nespečnost, preobčutljivost. Zakaj jim naše zaupanje polagamo v roke, ko jih pošiljamo v vojno, ne pa več, ko izrazijo svoje potrebe. Če ti ljudje razlagajo, kako jim konoplja pomaga, ne potrebujemo raziskav, da jim damo rastlino na voljo,« je odločen. Ob tem je dodal, da je tudi sprenevedanje o pomanjkanju znanstvenih dokazov treba končati, saj je odkril več kot 30.000 strokovnih prispevkov o zdravstvenih učinkih konoplje, več sto pri boleznih, kot so okužba z virusom HIV, rak, multipla skleroza, sladkorna bolezen, epilepsija in druge.
Tudi iz lastnih izkušenj lahko priča o njenih učinkih. Z njo si zdravi PTSM in lajša kronične bolečine, brez nje pa, kot pravi, ne bi bil sposoben narediti diplome in doktorirati. Zelo je kritičen do politike, ki konopljo prepoveduje: »Zakaj moramo biti obravnavani kot kriminalci, ko pa vendar pomagamo sebi in drugim?« V ameriški zvezni državi Kolorado je imela legalizacija konoplje zelo pozitivne učinke, je dodal, saj se je zmanjšala stopnja kriminala in s tem poraba denarja za njegov pregon, povečalo pa število služb in količina pobranih davkov. »Predvsem pa to pomeni, da bodo ljudje v Koloradu dolgoročno bolj zdravi.« Zakaj? Ker naše telo vsebuje kemično skoraj identične snovi, kot jih najdemo v konoplji – endokanabinoide in receptorje zanje, ki v telesu uravnavajo kurjenje maščob in preprečujejo nastajanje prostih radikalov. S tem zavirajo staranje telesa, dovzetnost za vnetja ter spodbujajo apetit in metabolizem, kar je za naš pretočno delujoči ustroj telesa bistveno. »Potrebujemo več kanabinoidne aktivnosti v telesu, da bo človeštvo preživelo,« je prepričan.
V ZDA so se oglasili milijoni vojnih veteranov
Če je Melamede že 51 let ponosni uporabnik konoplje, pa je njegova rojakinja dr. Sue Sisley ni nikoli niti rekreativno uporabljala, kot psihiatrinja pa je bila dolgo skeptična tudi do bolnikov, ki so se z njo zdravili. »Na šoli nas niso učili o endokanabinoidnem sistemu in zdravilnih učinkih konoplje, tega sploh ni v kurikulumu. A vedno bolj sem poslušala svoje bolnike, od katerih večina trpi za PTSM, in sprevidela, kako jim ta rastlina lahko pomaga,« je pojasnila. Iz skeptika se je prelevila v borko za raziskovanje in uporabo konoplje v zdravstvu. Čeprav ji je Federalna agencija za droge (FDA) odobrila raziskavo o varnosti in učinkovitosti konoplje pri zdravljenju PTSM, ji rastline ni hotela dati na voljo. Da bi lahko nadaljevala raziskovanje, je s sodelujočimi kolegi tožila agencijo.
Pri tem poudarja, da so se spremembe v ZDA začele dogajati, ko so ljudje začeli glasneje opozarjati na svoje potrebe in se organizirati v civilne iniciative. Te so v večini primerov z referendumi v različnih zveznih državah poskrbele za zakonske spremembe, ki oblastnikom niso najbolj dišale. »Milijone veteranov, ki so jih pitali s 'koktajlom' močnih, večinoma neučinkovitih narkotikov, je začelo pritiskati na politike, saj nimajo več kaj izgubiti. Številni primeri so se namreč končali s samomorom – vsakih 80 minut se v ZDA ubije en vojni veteran. Prelomen je bil tudi javni nastop zgolj enega zdravnika. Dr. Sanjay Gupta, zelo vpliven ameriški zdravnik, ki za CNN komentira zdravstvene teme, je na televiziji priznal, da je bil njegov odnos do konoplje napačen, in se zavzel za njeno uporabo v zdravstvu. Prisluhnili so mu številni kolegi in bolniki in zdaj smo na točki, ko bo politika morala nekaj storiti,« je optimistična Sisleyjeva. Po njenih izkušnjah je konoplja veliko manj nevarna kot vsa zdravila, ki jih je prej predpisovala svojim bolnikom.
V konoplji tisoč snovi, v sintetiki pa zgolj ena
Vodilna avtoriteta pri raziskovanju konoplje, češki kemični analitik dr. Lumír Ondřej Hanuš, pa je zavrgel vsak dvom: »Pri psihično zdravem človeku je uporaba konoplje popolnoma neškodljiva. Nevarnost odvisnosti pa je znatno manjša kot pri alkoholu ali cigaretah.« Zato meni, da je vredno poskusiti zdravljenje z njo, saj bolnikom – razen majhnemu odstotku otrok in nekaterim k psihičnim obolenjem nagnjenim posameznikom – ne more škoditi. Edino, kar lahko uporabnika doleti, je prevelik odmerek, kar je sicer lahko zelo neprijetno in s tem marsikoga odvrne od konoplje, a ima le trenuten učinek. Zato ni zagovornik samooskrbe med pacienti, ki ne morejo preveriti sestave zemlje, v kateri konopljo gojijo, in vsebnosti različnih kanabinoidov v končnem proizvodu, temveč bi jo, kot v Izraelu, bolnikom moralo brezplačno zagotavljati zdravstvo.
Po njegovem mnenju ima rastlina izjemen potencial za zdravljenje številnih bolezni. »Ni čudežno zdravilo, je pa skoraj, saj večina bolnikov kaže rezultate in so vsaj delno uspešni. Ne pomaga pa vsem in ne pri vseh bolezenskih stanjih in stadijih.« V konoplji so doslej odkrili 1055 snovi, od tega 134 kanabinoidov, in vsaka od teh v različnih kombinacijah z drugimi bi lahko pomagala pri določenem stanju in bolniku. Zato ima rastlina večji potencial kot sintetični kanabinoidi, ki so od letos legalizirani tudi v Sloveniji, dodaja Hanuš. »Vsak bolnik bi potreboval svojo sorto konoplje, ki bi mu bila najbolj pisana na kožo.« Tako je v Izraelu, kjer raziskuje, saj imajo bolniki, ki dobijo dovoljenje za zdravljenje s konopljo, stik z gojiteljem in mu lahko predstavijo svoje izkušnje in potrebe. Ugotavlja, da bi morali nujno pospešiti in spodbuditi raziskovanje konoplje ter tako odkriti, katera sorta, na kakšen način, komu in pri katerem stanju najbolj pomaga.
