Ministrstvo za zdravje po padcu naročila za nadaljevanje gradnje ljubljanske urgence na državni revizijski komisiji razpisa ne bo ponavljalo, ampak bo pogodbo podpisalo z najcenejšim ponudnikom, Kolektorjem Kolingom. Tako se je včeraj po opozorilih o razmerah, ki vse bolj ogrožajo bolnike, odločila ministrica Milojka Kolar Celarc. Gradnja se bo lahko kljub dosedanjim napakam ministrstva vendarle premaknila z mrtve točke.
Kolektor Koling je bil urgenco pripravljen graditi za 21,76 milijona evrov z DDV, prvotno izbrani SGP Pomgrad pa za 22,35 milijona evrov z DDV. Ministrstvo za zdravje je cenejši ponudbi med drugim očitalo neveljavno naknadno spreminjanje. Državna revizijska komisija je ugodila pritožbi Kolektorja Kolinga in ob tem opozorila na spremembe zakonodaje, ki so bile namenjene ravno preprečevanju pikolovskega izločanja cenejših ponudb.
Pogosta praksa v primerih, ko državna revizijska komisija ugodi revizijskemu zahtevku, je bila doslej ponavljanje razpisa. A kot smo poročali že včeraj, je v bolnišnici vse nared za začetek del in zato imajo še večje težave kot sicer. Odločitev o podpisu pogodbe za nadaljevanje gradnje, ki so jo na ministrstvu sprejeli dva tedna po sklepu državne revizijske komisije, je tako za zaposlene na ljubljanski urgenci precejšnje olajšanje. Bolnike medtem še naprej zdravijo v zastarelih, premajhnih in slabo opremljenih prostorih.
Tudi včeraj so na natrpanih hodnikih čakali mnogi bolniki, nekateri tudi leže. »Urgenco je čas povozil pred petnajstimi leti in iz dneva v dan je slabše,« opaža predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo prof. dr. Matej Cimerman. »Izraz katastrofa je skoraj blag.« Samo na kirurškem delu urgence v premajhnih prostorih dnevno pregledajo več kot 300 poškodovancev, enega bolnika pa so morali včeraj tudi oživljati. Ker diagnostike nimajo na enem mestu, morajo najtežje poškodovance voziti po bolnišnici. S tem izgubljajo čas, transport pa bolnike včasih ogroža že sam po sebi. Že prihajajoča faza gradnje bo razmere izboljšala, ko bo objekt DTS povsem zgrajen, kasneje pa računajo še na sodobne operacijske dvorane ter boljšo intenzivno in pooperativno nego. Cimerman upa, da bodo njihova opozorila, ki temeljijo na vsakdanjih stiskah zaradi slabih pogojev za delo, rodila sadove. Tamkajšnje razmere so včeraj pod drobnogled vzeli tudi nadzorniki, ki bodo presojali o akreditaciji UKC Ljubljana.
Direktor Kolektor Kolinga Tine Vadnal ne vidi ovir za takojšen podpis pogodbe z ministrstvom, prav tako pa lahko zelo hitro začnejo dela. Rok za njihov zaključek je leto in pol po podpisu pogodbe, je pojasnil direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar. Novi del urgence, za katerega je denar že zagotovljen, bi bil lahko tako nared nekje do začetka leta 2017. Preden bodo naročili še dela za naslednjo fazo, ki naj bi zahtevala približno dve leti, pa bodo pregledali projektno dokumentacijo. Pri tem bodo preverili, ali bo treba načrte, ki so jih začeli pripravljati že pred desetletjem, vmes pa so jih delno spreminjali, še popraviti. Glažar, ki vodi tudi svet UKC Ljubljana, je poudaril, da se zavedajo slabih pogojev za delovanje urgence.
Vesel: Sklicevanje na težave z novo zakonodajo je le izgovor
Vendarle pa se zastavlja vprašanje, zakaj so na ministrstvu pri razpisu za nadaljevanje gradnje urgence že v drugo udarili mimo (tudi pri prvotnem naročilu leta 2013 je državna revizijska komisija ugodila pritožbi Kolektor Kolinga). Glažar je ocenil, da je nova zakonodaja bolj življenjska, a je bila potrebna praksa, da bi lahko te novosti zaživele. »Na osnovi odločitve državne revizijske komisije se bomo v bodoče lažje odločali,« je napovedal.
Predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu se zdi sklicevanje naročnikov na napačno oziroma težko razumevanje nove zakonodaje nesprejemljivo. »To je lahko le izgovor. Ministrstva, ki državo predstavljajo kot največji naročniki, imajo vse možnosti, da se pozanimajo o zakonodaji. Ne nazadnje ima vlada direktorat za javno naročanje, ki jim lahko svetuje,« je poudaril.
Nina Knavs
