Novomeški svetniki so v prvem branju sprejeli spremembo odloka o urejanju in čiščenju javnih površin, v katerega vnašajo prepoved pitja alkohola na javnih krajih, razen na mestih v sklopu gostinskih lokalov in na javnih prireditvah. Predvidena globa za fizično osebo je 100 evrov, za pravno osebo 500 evrov, nadzor naj bi izvajali mestni redarji. »Namen odloka ni omejevanje svobode, ampak izključno preventiva. Želimo ustvariti primerne pogoje za sobivanje med tistimi, ki uživajo alkohol, in ostalimi, ki ga ne pijejo,« pravi direktorica občinske uprave Vida Čadonič Špelič. Po njenih besedah se na občino pogosto obračajo številni občani z željo, da občina vzpostavi večji nadzor zlasti nad »kritičnimi« točkami po mestu.
Odlok je treba pripraviti zelo premišljeno
Med priljubljenimi novomeškimi točkami sta garaža pod Tuševim kompleksom ter bližnja zelenica ob Krki. »Bilo bi nerealno misliti, da bomo nadzirali vse problematične točke, še bolj nerealno pa, da bomo kaznovali. Naša želja je zgolj na teh mestih zagotoviti red in mir,« pravi Čadonič-Špeličeva. Šolniki, ki preventivne dejavnosti v smislu zdravega življenja izvajajo v šoli, odlok podpirajo. A kot opozarja ravnatelj Ekonomske šole Novo mesto Jože Zupančič, ga je treba pripraviti zelo premišljeno. »Da ne bi potem 'lovili čarovnic', če bi dijak spil pločevinko piva.«
Zadnja raziskava o pitju alkohola med slovenskimi mladostniki, ki jo je v okviru mednarodne raziskave pred štirimi leti opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kaže, da je 85 odstotkov petnajstletnikov že pilo alkoholne pijače, 41 odstotkov jih je bilo že vsaj dvakrat opitih. Podatki v regiji so še nekoliko višji. Med 1200 dolenjskimi dijaki prvih letnikov se jih je z alkoholom že srečalo 95 odstotkov, skoraj polovica med njimi je alkohol uživala vsaj 40-krat, 60 odstotkov pa jih je priznalo, da so že bili opiti.
Pili že pred devetim letom
»Še posebej nas je zaskrbel podatek, da se jih je kar četrtina z alkoholom srečala pri devetih letih ali prej,« pravi Doroteja Kuhar z novomeške območne enote inštituta, ki sprejetje odloka pozdravlja. Popivanje lahko vodi do hudih duševnih težav, mladi postanejo neaktivni. V primerjavi s podatki iz let 2003 in 2007 je vidna smernica naraščanja pitja alkohola med mladimi, še posebej med mladostnicami. »Mladostniki imajo široko socialno mrežo, tu so vrstniki, družina. Zato je treba preventivno največ delati na tem segmentu.«
V Kranju so dopolnitev odloka o javnem redu, ki se nanaša na prepoved popivanja na javnih površinah, sprejeli leta 2012. »Pozitivni učinki odloka se kažejo predvsem v večji osveščenosti mladih, ki kar dobro poznajo omejitev, ki jo prinaša odlok,« pravijo. Zagrožena globa je 100 evrov. Doslej niso izdali še nobene, saj so, kot pravijo, popivanje na javnih krajih preprečili že z opozarjanjem.
Pozitivne učinke opažajo tudi na Ptuju, kjer so tovrstno prepoved sprejeli leta 2010. »Odlok je dal predvsem možnost in pravno podlago za ukrepanje nadzornim organom. Občinski redarji lahko ocenijo, kdaj si nekdo pri delu odpre in spije pivo, da bi potešil žejo, in kdaj se v krogu zbere skupina mladcev s petimi litri rdečega in kokto. In očitno lahko določijo, kdaj je takšno dejanje prekršek,« pravi Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva. Kot dodaja, s sprejetjem odloka niso pričakovali, da se bo popivanje na določenih točkah prenehalo. »Želeli pa smo imeti zadeve pod nadzorom, dobiti možnost za ukrepanje, razgovor s kršitelji. Ostajajo tako imenovani kuferam partiji in občasna zbiranja mladih, kar pa se dogaja v bistveno manjšem obsegu kot prej.«
