Dejstvo je, da so nas naši in tuji politiki pripeljali v globoko materialno ter duhovno revščino in skupaj s hlapčevanjem tujim interesom ter prebujajočimi nacionalizmi na prag nove vojne. Imperializem in kolonializem tako na vojaškem, političnem, ekonomskem in kulturno-jezikovnem področju sta prisotna na vsakem koraku. Poskusi naših glasbenikov s podrejanjem angleščini se praviloma končajo s papagajstvom in janičarstvom.
Borba za drobtinice z bogataševe mize – če vemo, da angloameriška zabavna industrija zasluži vsako leto več kot dvesto milijard dolarjev na račun kulturno-jezikovne nadvlade – pa je milo rečeno smešna. Ampak v ta podrejen položaj so nas politiki pripeljali, in to od predsednika države do angleščine v vrtcih (pred maternim jezikom slovenščino?!).
Predsednik države je v čustvenem trenutku izstrelil »So what?«, namesto da bi rekel »Pa kaj potem?« ali vsaj klinc vas gleda. Skratka, področje kulturno-jezikovne politike znotraj Slovenije je žal kot skoraj vse drugo v naši družbi razpuščeno, zmedeno in praktično deluje kot raznarodovalna politika.
Glasba je sama po sebi res univerzalna in nas duhovno plemeniti ob pogoju, da spoštuje kulturno-jezikovno različnost kot bogastvo. Primer evrovizije pa je točno nasprotje tega – torej kulturno-jezikovno poneumljanje in siromašenje. Če temu dodamo še diskriminacijo slovenščine v Sloveniji (!) v primerjavi z angleščino, je slika sedanjosti popolna.
Problem enakopravnega sodelovanja in sporazumevanja jasno obravnavata dve resoluciji Unesca (leta 1954 in 1985) ter še vrsta mednarodnih dokumentov. Vendar od današnjih politikov in množice državnih ustanov dokazano ne moremo pričakovati nič koristnega za boljšo jezikovno politiko. Torej se moramo kot posamezniki odločiti, ali želimo živeti v sedanji materialni in duhovni bedi ali pa se boriti za drugačno družbo. Vredno razmisleka in odločitve.
Na začetku omenjeni trije prispevki v Dnevniku oziroma Objektivu nam torej omogočajo širše gledanje jezikovne politike in zato lažjo odločitev tako vsakega posameznika kot vseh skupaj v (še naši?) državi Sloveniji.
Janez Zadravec, Ljubljana