Zaradi upov, ki pa so se z novim padcem razpisa spet razblinili, bolnike na ljubljanski urgenci zdravijo še težje. Glavni vhod so zaradi priprav na obljubljeno nadaljevanje del prestavili, tako da je prostorska razporeditev še manj praktična. Nevarno prevažanje urgentnih bolnikov po bolnišnici, kjer je diagnostika raztresena po mnogih koncih, pa se bo očitno še nadaljevalo.
Državna revizijska komisija je ugodila pritožbi neizbranega, a cenejšega ponudnika Kolektorja Kolinga. Odločitev ministrstva za zdravje o oddaji naročila za dokončanje dela urgence oziroma objekta DTS Pomgradu je razveljavila. V bolnišnici so ob nejasni prihodnosti obupani. Sprašujejo se, kako dolgo bodo morali še sprejemati tvegane odločitve, ki jih določajo neprimerni prostori, a lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo.
»Dobro se je končalo, a lahko se ne bi«
Nedavno so na ljubljansko urgenco pripeljali mlajšega poškodovanca v šoku, ki je imel zelo nizek krvni tlak. Iskali so mesto največje krvavitve v telesu, ki bi jo zatem ustavljali. A na urgenci lahko opravijo le ultrazvok trebuha, slikanje pljuč in slikanje medenice, je pojasnil vodja urgentnega kirurškega bloka v ljubljanskem UKC asist. dr. Anže Kristan. Ker ključne krvavitve s tem še niso odkrili, so potrebovali CT s kontrastom, a sta bila transport in posledično odmikanje od sobe za reanimacijo za bolnika zelo tvegana. Na hodniku ali v dvigalu bi lahko strdki, ki zamejujejo krvavitev, odleteli, pacient pa bi izkrvavel. A tvegano bi bilo tudi čakanje. »Z reanimacijskim anesteziologom sva odločila, da bolnika vendarle peljeva do CT, kjer se je pokazalo, da ima počeno aorto in da takoj potrebuje žilno opornico. Vse se je dobro končalo, a lahko se ne bi,« je dejal Kristan. Če bi bila nova urgenca končana, bi lahko temu bolniku pomagali na enem mestu in bistveno hitreje.
Namesto olajšanja so s pripravami na nadaljevanje del na gradbišču nove urgence razmere za zdravljenje bolnikov postale kvečjemu nekoliko težje. »Prilagajamo se, da bi lahko novo urgenco dokončali in da bo končno boljše, a očitno zaman. Spet smo se pustili prepričati o nečem, iz česar očitno ne bo nič. To je katastrofa.« V skrajnem primeru bodo morali ob vse daljšem čakanju na nove stavbe morda kar sami, na primer s pomočjo donacij, na novo urejati prostore znotraj pretesnih obstoječih zidov, se boji Kristan. Poleg CT-aparata za najtežje poškodovane bi med drugim potrebovali opazovalnice za varno spremljanje bolnikov po kratkotrajnih anestezijah.
Na ljubljansko urgenco pogosto pripeljejo tudi najtežje poškodovane iz drugih regij, je spomnil predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo prof. dr. Matej Cimerman. Veseli ga, da bodo drugod po Sloveniji bolnikom v kratkem na voljo sodobni urgentni centri, a najbolj bi novo urgenco potrebovali v Ljubljani. »Sedanje stanje je sramota brez primere. Tega si ne zasluži noben poškodovanec ali internistični bolnik. Tudi z vidika osebja ni dostojno, da mora drveti med zastarelimi prostori. Težko je, če imaš neprestano občutek, da pacienti trpijo tudi zato, ker zanje ne moreš storiti vsega, kar bi rad. Vse bi dali, da bi lahko ljudi čim bolje oskrbeli, a nezadovoljni so vsi, od bolnikov, zdravnikov in medicinskih sester pa do rentgenskih tehnikov in drugih zaposlenih.«
Odločitve revizorjev, s katero se gradnja urgence odmika v nejasno prihodnost, na ministrstvu za zdravje včeraj še niso komentirali. Kolektor Koling je bil sicer za več kot pol milijona evrov cenejši od Pomgrada, ki bi dela nadaljeval za 22,35 milijona evrov z DDV, a so na ministrstvu za zdravje njegovo ponudbo zavrnili kot nepopolno. Državna revizijska komisija je spomnila, da je nova zakonodaja na področju javnega naročanja razširila možnosti dopolnjevanja in sprememb nepopolnih ponudb. Cilj sprememb je bil ravno to, da bi zamejili izločanje najcenejših ponudb in tako zagotovili gospodarnejše javno naročanje, je razvidno iz vladnega gradiva. Na državni revizijski komisiji so tako ugotovili, da je bilo spreminjanje ponudbe Kolektor Kolinga skladno z zakonodajo, njegova ponudba pa je bila pravilna in popolna, zato je ministrstvo za zdravje ne bi smelo izločiti.
Že drugi »ukor«
Tokratni padli razpis je sicer že drugi fiasko pri naročilu za nadaljevanje gradnje nove urgence. Na razpisu leta 2013 je ministrstvo kot neustrezni ocenilo obe prispeli ponudbi, Gorenjevo in ponudbo Kolektorja Kolinga. Slednji se je pritožil, v državni revizijski komisiji so mu ugodili, ministrstvo za zdravje pa se je moralo še enkrat lotiti priprave razpisa. Za poglabljanje v napake, ki pa očitno ni preprečilo še enega padca razpisa, so si v obdobju začasnih ministrovanj po odstopu Tomaža Gantarja na ministrstvu vzeli precej časa. Razpis je bil vnovič objavljen lanskega septembra, vmes pa so začeli po Sloveniji rasti novi urgentni centri (skupno jih je deset), ki jih bodo v večjem delu pokrila evropska sredstva.
Ljubljanska urgenca, ki so jo začeli graditi leta 2007 in dve leti kasneje dela ob številnih neprimernih ali predragih rešitvah ustavili, je odvisna od državnega proračuna in odločitev vsakokratne vlade. Projekt urgentnih centrov so pospeševali roki za pridobivanje evropskega denarja, zato je njihova gradnja že končana ali pa v polnem zamahu. Kdaj bodo prostori in oprema, ki sodijo v 21. stoletje, na voljo tudi bolnikom v Ljubljani, še vedno ni jasno.
